Slovenski zdravstveni sistem ne slovi po prijaznosti

Slovenski zdravstveni sistem je po prijaznosti uporabniku na dvajsetem mestu v Evropski uniji, kaže danes predstavljeni evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva (EHCI). Uvrstitev Slovenije je za mesto boljša od lani, najviše pa se je uvrstila Nizozemska.

V raziskavi, ki jo pripravlja raziskovalna organizacija Health Consumer Powerhouse, so poleg članic Evropske unije sodelovale še državi kandidatki za članstvo v povezavi (Hrvaška in Makedonija) ter Norveška in Švica.

Najvišje se je med 31 državami uvrstila Nizozemska, sledijo ji Danska, Avstrija, ki je padla z lanskega prvega mesta, Luksemburg in Švedska. Deseterico zaključujejo Nemčija, Švica, Norveška, Finska in Francija. Za Slovenijo se je uvrstila večina novih članic unije, razen Cipra in Češke (delita si 16. mesto) ter Estonije (11. mesto), bolje pa se je odrezala tudi od Portugalske (26. mesto). Hrvaška in Makedonija sta zasedli 29. in 30. mesto, najslabše pa se je odrezala Latvija.

Snovalci indeksa EHCI vsako leto razvrščajo evropske nacionalne zdravstvene sisteme glede na šest ključnih področij: pravice in informiranost pacientov, razvitost e-zdravja, čakalni čas na zdravljenje, rezultati zdravstvenega sistema, razpon in dostopnost storitev ter farmacevtski izdelki.

V šestih kategorijah, ki pokrivajo 34 kazalnikov uspešnosti, je Slovenija od možnih 1000 dobila 582 točk. Najboljša Nizozemska je dosegla 839, najslabša Latvija pa 449 točk.

Na področju pravic in informiranosti pacientov se je Slovenija med sodelujočimi državami skupaj z Madžarsko uvrstila na 6. mesto. Na prvo mesto po tem kriteriju se je uvrstila Danska, na zadnje pa Latvija.

Po kriteriju razvitosti rešitev e-zdravja so si države v povprečju relativno izenačene. Slovenija si tako skupaj s še devetimi državami deli osmo mesto. Tudi na tem področju se je najbolje odrezala Danska, zadnje mesto pa si delijo Hrvaška, Grčija, Latvija, Litva, Malta, Poljska in Romunija.

Po kriteriju čakalnega časa na zdravljenje se je Slovenija odrezala zelo slabo. Skupaj s Finsko, Portugalsko in Švedsko si deli 27. mesto. Najbolj so se na tem področju izkazali v Luksemburgu, najslabše pa v Latviji.

Precej boljšo uvrstitev je Slovenija zabeležila na področju rezultatov zdravstvenega sistema, kjer si s Švico deli 15. mesto. Najboljše rezultate dosegajo na Švedskem, najslabše pa v Romuniji.

Tudi po kriteriju razpona in dostopnosti storitev je Slovenija zasedla 15. mesto, deli pa si ga s Češko, Estonijo, Madžarsko, Irsko, Malto in Slovaško. Najbolj raznolike in dostopne storitve imajo na Nizozemskem, najmanj pa v Bolgariji.

Na področju farmacevtskih izdelkov je Slovenija medtem uvrščena na 23. mesto med 31 državami, uvrstitev pa si deli še z Belgijo in Romunijo. Najbolj urejeno področje zdravil imajo v Avstriji, najslabše pa v Bolgariji, na Hrvaškem, v Makedoniji, Latviji in Litvi.

Indeks EHCI je bil prvič objavljen leta 2005, določa pa se na podlagi javne statistike in neodvisnih raziskav. Tako kot pri drugih svojih indeksih se v Health Consumer Powerhouse osredotočajo na vidik uporabnika zdravstvenih storitev.