So neslane šale posledica bolezni?

Da ga italijanski premier Silvio Berlusconi rad "pihne" ni nič novega in zadnjega, včerajšnjega "izpada", ko je v Trstu gostil nemško kanclerko Angelo Merkel, se najbrž ne bi domislil niti George Bush.  Ko je nemška kanclerka na sedežu regionalnih oblasti izstopala iz avtomobila, se je Berlusconi oddaljil od skupine, ki je čakala Merklovo in njeno spremstvo, ter se skril za spomenik. Ko se je Merklova sprehodila mimo spomenika, jo je Berlusconi prestrašil z vzklikom - "Ku, ku!"
Nekaj dni pred tem je hudo razburil svetovno javnost z izjavo, da je novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama mlad, lep in zagorel. Aprila letos, ko so se v Neaplju bali ukrepov EU zaradi strupene mocarele, pa je Berlusconi pred množico ljudi ugriznil v mocarelo in se zgrudil. Seveda je vse skupaj zaigral, množica pa se je italijanskemu premierju krohotala.

POGOSTE IZGUBE ZAVESTI

Italijanska in svetovna javnost sta pri Berlusconiju že vsega vajeni, a če je njegovo obnašanje do zdaj vzbujalo nelagodje, smeh ali pomenljivo dviganje obrvi, je zdaj k temu treba dodati še skrb za Berlusconijevo zdravje.
72-letni Berslusconi sicer zatrjuje, da je trdnega zdravja kot kakšen dvajsetletnik in ostro zanika, da je ta konec tedna v letalu med povratkom z vrha G20 v Washingtonu doživel hud napad slabosti. Po povratku iz ZDA bi se namreč moral Berlusconi udeležiti političnega shoda v Veroni, a se ga po uradni verziji zaradi drugih nujnih obveznosti ni mogel udeležiti. "Menda se govori, da mi je bilo slabo. Nisem se počutil slabo. Počutim se zelo dobro in delam s polno paro, kot kakšen dvajsetletnik," je v pogovoru za televizijo Sky TG24 izjavil italijanski premier. Zbrane v Veroni je, po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa, Berlusconi pozneje nagovoril po telefonu. Pomenljiva je bila tudi njegova odpoved govora v generalni skupščini Združenih narodov, konec septembra letos. Namesto v New York je odšel na luksuzno "zdraviliško farmo" v italijanski deželi Umbrija.
Če vemo, da je Berlusconi svoj čas prebolel rak prostate, bil kar nekajkrat pod kirurškim nožem, tudi estetskih kirurgov, ter se onesveščal v javnosti, potem ne čudijo špekulacije o tem, kolikokrat se mu je to zgodilo za kamerami. Tisti, bolje poučeni, namreč špekulirajo o napadih ishemije možganov, torej zmanjšane prekrvavljenosti možganov oziroma, ko ti niso zadostno oskrbovani s kisikom in glukozo. Takrat lahko pride do kratke, minljive, fokalne poškodbe možganske funkcije ali "majhnih možganskih kapi", ki so sicer lahko brez posledic, toda njihova pogostnost je lahko znak napredovale arteroskleroze. Zdravniki sklepajo, da je Berlusconijeva spuščena leva veka, posebej, ko je utrujen, znak, da je prebolel apopleksijo oziroma možgansko kap. Kakorkoli, dejstvo je, da se Berlusconi čedalje težje brzda in da so njegovi napadi jeze in otročarij čedalje pogostejši.
S tem v zvezi se v Italiji pogosto omenja ime Umberta Bossija, Berlusconijevega koalicijskega partnerja, ki je preživel hudo možgansko kap. Tudi zanj so bile v preteklosti značilne nepremišljene izjave in njun skupni imenovalec naj bi bile tako aterosklerozne spremembe, ki lahko  včasih vplivajo na človekovo rezsodnost.

DOLG SEZNAM BERLUSKONIZMOV

Opazka o Baracku Obami je samo ena na dolgem seznamu neumnosti, ki jih je do zdaj izrekel Silvio Berlusconi. Najbrž se bo še marsikdo spomnil novembra leta 2006, ko se je Berlusconi med govorom v neki športni dvorani v Toskani onesvestil. Verjetno pa je manj znano, kaj je rekel, ko se je osvestil. Bradatega zdravnika Giuseppeja Papaciolija je namreč vprašal: "Kdo pa ste? Osama bin Laden?" Berlusconijev tiskovni predstavnik, Paolo Bonaiuti, je takratno dogajanje, ki je imelo za posledico srčno operacijo oziroma namestitev srčnega vzpodbujevalnika, pospremil z besedami, da je njegov šef kmalu prišel k sebi in bil spet "stari" Berlusconi. In "stari" Berlusconi jih ima res precej za ušesi. Toliko, da se mu niti ni nerodno primerjati z Jezusom Kristusom. Med predvolilno kampanjo, leta 2006, je namreč dejal: "Sem Jezus Kristus politike. Sem potrpežljiva žrtev, prenašam vsakogar in žrtvujem se za vsakogar." Istega leta je na enem od predvolilnih shodov razkačil Kitajsko, ko je "diplomatsko" izjavil, da so Kitajci pod Mao Cetungom kuhali dojenčke, pa ne zato, da bi jih pojedli, ampak so potem z njimi gnojili polja. Potem se po stari navadi ni želel opravičiti, kajti šlo naj bi za zgodovinsko dejstvo. Med tisto predvolilno kampanjo mu je uspelo užaliti še več ljudi. Za volilce, naklonjene levemu polu, je imel pripravljene besede: "Preveč zaupam v inteligenco Italijanov, da bi me skrbelo, da je naokrog dovolj bedakov, ki bi volili v navzkrižju s svojimi interesi." Ob koncu italijanskega predsedovanja EU, julija leta 2003, je v Bruslju štirikrat poročenemu takratnemu nemškemu kanclerju Gerhardu Schroederju rekel: "Govoriva zdaj raje o nogometu in ženskah. Gerhard, bi vi začeli?" Ob začetku italijanskega predsedovanja Uniji pa je nemškemu poslancu Martinu Schulzu dejal: " Vem, da v Italiji nekdo producira film o nacističnih koncentracijskih taboriščih. Priporočil vas bom za vlogo Kapa (stražarja, izbranega med taboriščniki). Bili bi odlični." Na newyorški borzi, kjer je promoviral Italijo, je izjavil: "Italija je krasna država za vlagatelje. Danes imamo manj komunistov, tisti pa, ki so še tu, zanikajo, da so komunisti. Drug razlog za vlaganja v Italijo pa so naše lepe tajnice. Krasna dekleta."  V javnosti pa je nekoč povedal še vic o aidsu: "Pacient z aidsom vpraša zdravnika, ali mu bo predpisan tretma s peskom pomagal. Zdravnik mu odgovori, da ne, mu bo pa pomagalo, da se navadi na življenje pod rušo." Kritikom tega vica je pozneje sporočil, da so resnično prekoračili mejo in da bi tudi njim koristil tretma s peskom. O sebi je nekoč dejal, da je najboljši politični voditelj v Evropi in na svetu ter da se z njim ne more meriti nihče. S to izjavo bi se deloma celo lahko strinjali, saj ima Berlusconi zagotovo malo tekmecev, ko gre za "svetovne traparije", kot je njegovo obnašanje in izjave nekoč ocenil eden od njegovih predhodnikov, Massimo D'Alema. Z odhodom Georga Busha s svetovnega političnega prizorišča in prihodom uglajenega in inteligentnega Baracka Obame, kar je italijanski premier pozabil omeniti, ko ga je opisoval, bi znal Berlusconi resnično postati "najboljši".