Avtomobilska podjetja kongres prosijo za pomoč
Direktorji treh ameriških avtomobilskih podjetij General Motors, Ford in Chrysler so v torek člane senatnega odbora za bančništvo moledovali, naj jim dajo 25 milijard dolarjev posojil za preživetje. V nasprotnem primeru so svarili pred hudimi posledicami za celotno gospodarstvo.
Avtomobilska podjetja prepričujejo kongres, da jim zmanjkuje denarja za poslovanje in so pred propadom, ki bi ogrozil širše gospodarstvo z izgubo milijonov delovnih mest, vendar pa generalni direktorji in predsedniki General Motorsa Rick Wagoner, Chryslera Robert Nardelli ter Forda Alan Mullaly niso naleteli na veliko razumevanja. Vse kaže, da kongres do konca tedna ne bo potrdil novega posojila, ki bi naj prišlo iz 700 milijard dolarjev že odobrenih za boj proti finančni krizi.
Bela hiša temu odločno nasprotuje in predlaga, da bi za preživetje avtomobilskih tovarn porabili 25 milijonov dolarjev že odobrenega posojila, ki je sicer namenjeno za prestrukturiranje proizvodnje v bolj varčna in okolju prijazna vozila. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi in drugi člani kongresa, ki se zavzemajo za okolje, tega niso pripravljeni sprejeti.
Wagoner je odgovornost za težave avtomobilske industrije ZDA zvalil na trenutno finančno krizo, čeprav je vsem jasno, da je problem v tem, da so veliki "trije dinozavri" predolgo časa stavili na poceni nafto in izdelovali pogoltne cestne pošasti, ki jih v zadnjem času kupuje vse manj Američanov, konkurenca pa se je medtem osredotočila na avtomobile, ki porabijo manj goriva oz. avtomobile, ki za pogon uporabljajo drugačno energijo kot iz bencina. Nardelli in Wagoner sta kongresnikom zagotovila, da sta pripravljena sprejeti znižanje plače na simboličen dolar na mesec, dokler se industrija ne izkoplje iz težav, če dobijo proračunski denar, vendar pa šef Forda Mulllaly ni bil tako dobrodelno razpoložen. Nardelli pa je zavrnil predloge senatorjev, naj podjetja enostavno zaprosijo za stečajno zaščito, saj ni prepričan, da bi se bila sposobna izviti iz stečaja. Problem je v tem, da bi bilo težko najti podjetja in posameznike, ki bi bili pripravljeni vlagati v propadlo industrijo.
Zvezni proračun je sicer leta 1979 že posredoval v korist Chryslerju, ki je dobil 1,2 milijarde dolarjev jamstev za posojila in podjetje je to odplačalo z obrestmi predčasno. Direktorjem se je pri moledovanju za pomoč pridružil tudi predsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije Ron Gettelfinger, ki je izrazil pripravljenost na koncesije članov sindikata. Kljub opozorilom in prošnjam pa ne kaže, da bi kongres kmalu potrdil finančno pomoč ne glede na posledice, ki bi lahko ameriško stopnjo brezposelnosti dvignile na 10 odstotkov, saj bi propad velikih treh pomenil tudi propad njihovih dobaviteljev in povezanih podjetij. (STA, mh)