Leti, leti - avion!

Bi Slovenija bila kot država uspešnejša, če bi zadnjih pet let vlada uporabljala svoj lastni avion? Bi vsaj televizija bila zanimivejša, če bi kazala prave, ne zgolj arhivske posnetke našega vladnega letala?
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je imel križarko in z njo obiskoval Hong Kong in Indonezijo. Pri tem se Avstro - Ogrska niti ni preveč trudila, da bi pomorsko težišče države premaknila vsaj v Istro, če že ne v delto Neretve.
Predsednik Josip Broz Tito je imel šolsko ladjo Galeb, da se je peljal v Indijo in Burmo. Pri tem je Jugoslaviji zmanjkovalo moči za gospodarske povezave s številnimi neuvrščenimi.
Ko si je predsednik vlade dr.Janez Drnovšek zamislil nakup letala, je kazalo, da bo Slovenija končno gojila redne medcelinske politične in gospodarske stike. In bo obudila neuvrščene. Takoj nato se je pokazalo, da je Slovenija preveč zapletena v pristopanje k Evropski uniji, da bi se lahko ukvarjala s svetovnimi problemi. Predsednik vlade je postal predsednik države in novi premier Anton Rop je kupil letalo za nekakšne krajše relacije in potem je javno mnenje prepričalo vlado, da je strošek z letalom nesorazmeren in ga je vlada dala v najem.
Če se pogovarjamo o ceni česarkoli, politike, potovanja z letali ali kamelami, je jasno, da se majhne države ne splačajo. Tudi politiki manjših držav so v svojevrstni zagati. Vendar, ko danes slišim, da bi vlada lastno letalo potrebovala predvsem med predsedovanjem Evropi, drugače pa je ceneje letala najemati, se moramo vprašati, na kakšni ravni bi se naj slovenska zunanja politika dogajala in kako pogosto bi se naj dogajala? Recimo, da predsednik, ki ima precej protokolarno vlogo, ne potrebuje lastnega letala. Kaj pa predsednik vlade? Če se je povsem skoncentriral na reševanje domače gospodarske krize, potrebuje helikopter za bliskovite premike sem in tja po Sloveniji! Sloveniji ostanejo še bližnji sosedje, ki bi jih bilo potrebno nenehoma obiskovati. Če že ne predsednik države, pa predsednik vlade in zunanji minister. Če pomislim, da ni samo Bruselj tista točka razsvetlitve, kamor morajo ministri nenehno leteti, se mi zazdi, da bi utegnilo biti eno samo letalo skorajda premalo. In čeprav bi se naj politika umaknila iz gospodarstva, vsaka kriza zahteva tesnejše povezovanje politike in gospodarstva in ravno domače vladno letalo, ki je neprestano na razpolago, bi lahko pomenilo nenehno prevažanje nekoliko razširjenih delegacij. Res utegne takšno početje biti razsipno, ni pa nujno, da je nekoristno. Spomnimo se, da je nekdanja prestolnica Beograd delovala na temelju nenehnih prevozov z letali. V trenutku, ko se polna letala otročičkov namenjajo v Turčijo, Tunizijo in Egipt na kopanje, bi Slovenija lahko poskrbela za nenehno dosledno razvažanje lastnih politikov, gospodarstvenikov, celo umetnikov in športnikov na različne nastope po svetu. Bolj kot je izbor potnikov zožen, dražji je. Bolj kot je potrebno za vsako potovanje najemati letala, bolj se bo poznalo varčevanje pri izbiranju destinacij in spet bomo imeli zgolj predsednika države na srečanjih na najvišji ravni, pa predsednika vlade in zunanjega ministra na svečanih dogodkih Evropske unije. Letalo, ki ga je slovenska vlada zaradi javnega mnenja za pet let dala v najem, je samo dokaz, da Slovenija ni enostavno ena izmed svetovnih multinacionalnih gospodarskih korporacij, ampak prej etnografsko folklorna znamenitost. Dve desetletji sta Evropa in Balkan zdržali brez nenehne prisotnosti razširjenih slovenskih političnih in gospodarskih delegacij! Posebno zadnjih pet let še v imenu tako zaželenega in hvaljenega varčevanja. Država, ki varčuje pri državnem vrhu, najbrž kar občutno škrtari pri diplomatih in novinarjih in jih nikoli v zadostni meri ne pošilja tja, kjer bi morda zares učinkovali.
Če letala ne potrebuje Pahor, tako kot ga očitno niso potrebovali Drnovšek, Rop, Janša, je vseeno kristalno jasno, da ga potrebuje televizija. Kaj naj petdeset domačih televizij počne skozi dvainpetdeset tednov na leto brez vladnega letala, ki bi tako rekoč vsakodnevno lahko ustvarjalo primeren dogodek kjerkoli na planetu!