V Španiji odstranjen še zadnji konjeniški spomenik diktatorja Franca

Santander, glavno mesto severnošpanske avtonomne skupnosti Kantabrija, je kot zadnji v Španiji ostal brez konjeniškega spomenika fašističnega diktatorja Francisca Franca na javni površini. 24. julija leta 1964 postavljen sedem metrov visok bakren kip, izdelek že preminulega umetnika Joséja Capuza, je bil v četrtek z osrednjega trga odstranjen na podlagi odločitve mestnega sveta iz novembra 2004. Tako takrat kot sedaj ima oblast v mestu desna Ljudska stranka, ki je izkoristila načrtovano prenovo trga za odstranitev spomenika, kar je morala storiti zaradi Zakona o zgodovinskem spominu, sprejetem konec leta 2007.
Ta zakon med drugim zahteva odstranitev vseh simbolov diktature z javnih površin, kar se počasi tudi uresničuje. Župan Santanderja Íñigo de la Serna je ob tem dejal da je »mestna oblast kljub političnim ocenam zakon dolžna izvrševati«, vesel pa je, da je dogodek minil brez incidentov, kljub precejšnjemu številu prisotnih meščanov. Ob koncu del, ki so trajala okoli pet ur, jih je bilo blizu petsto prisostvovali temu, za mnoge zgodovinskemu dogodku. Navzoča je bila tudi policija, vendar ni imela razlogov za posredovanje, razen odstranitve zastave fašističnega gibanja Falange, ki jo je eden izmed prisotnih obesil na spomenik.

Na odstranitev spomenika se je odzvalo Društvo za ponovno vzpostavitev zgodovinskega spomina, ki je dejanje pozdravilo in meni, da je to »dobra novica za tisoče žrtev frankistične diktature, ki so morali trideset let demokracije živeti s številnimi spomeniki, ki poveličujejo tiste, ki so osvojili oblast z državnim udarom«. Kljub temu pa obžaluje sočasno potezo občine, ki je skupaj s spomenikom diktatorja dala odstraniti tudi bližnjo ploščo v spomin na Drugo republiko, ki predstavlja »demokratično obdobje«, po čemer v Društvu sklepajo, da mesto obe zgodovinski obdobji izenačuje. Druga republika se je namreč pričela leta 1931 po zmagi republikancev na volitvah in razglasitvijo republike, ki jo je z državnim udarom in posledično državljansko vojno končal Franco.

Župan de la Serna je napovedal začasno premestitev odstranjenega spomenika v občinsko skladišče, nato pa naj bi bil razstavljen v Muzeju Kantabrije, ki ga sicer še načrtujejo. Zanimivo je, da je bil spomenik odstranjen že pred desetimi leti in sicer zaradi prenove podzemne garaže, vendar je bil nato postavljen na svoje staro mesto. Osrednji trg, sedaj imenovan plaza Mayor de Santander, pa se je celo do leta 2001 imenoval plaza del Generalísimo, po diktatorjevem vojaškem nazivu.

Od Francovih spomenikov na javnih površinah je tako ostal le še en, in sicer v španskem severnoafriškem mestu Melilla, vendar je tamkajšnja oblast že napovedala skorajšnjo odstranitev tudi njihovega ostanka fašistične zgodovine. Vseeno je po celi Španiji še ogromno ulic z nazivi pomembnežev fašistične diktature. V občini Náquera v pokrajini Valencia so se zato odločili preimenovati ulico Primo de Rivera kar v ulico Baracka Obame. José Antonio Primo de Rivera je bil namreč sin desničarskega diktatorja Miguela Prima de Rivere in ustanovitelj fašističnega gibanja Falange Española, predlog novega imena pa je župan Ricardo Arnal iz Ljudske stranke utemeljil z mnenjem, da je Barack Obama »dobra izbira, saj predstavlja multikulturnost, boj proti rasizmu in upanje«.