Fizik trdi, da Googla sploh ni omenjal

Britanski časnik Sunday Times je poročal o izsledkih ene zadnjih raziskav 27-letnega ameriškega fizika Alexa Wissnerja -Grossa, v kateri se ta ukvarja z odnosom med uporabo interneta in onesnaževanjem okolja z ogljikovim dioksidom.
Novinarja Sunday Timesa, Jonathan Leake in Richard Woods, sta v članku med drugim zapisala, da Wissner-Gross ugotavlja, da se pri enem iskanju z Googlovim iskalnikom sprosti okoli 7 gramov ogljikovega dioksida, če pa iskanje ponovite, proizvedete toliko ogljikovega dioksida kot ga nastane pri vrenju vode za skodelico čaja - okoli 14 g CO2.

Ko se je na harvardskega raziskovalca usul plaz vprašanj in je tako sploh izvedel za sporni članek, je na primer za TechNews World.com izjavil, da njegova študija iskalnika Google sploh ni omenjala: "Naše delo nima nobene zveze z Googlom. Osredotočamo se na svetovni splet na splošno in ugotovili smo, da se v eni sekundi brskanja po internetu v povprečju sprosti 20 miligramov ogljikovega dioksida. Niti sanja se mi ne, kje je Times dobil statistične podatke, ki jih navajajo v članku. Vse povezano z internetom pa ima zagotovo vpliv na okolje, s čimer se bo vsakdo strinjal, vključno z Googlom."

Iz Googlovega odziva na članek je razvidno, da se s tem načeloma strinjajo, a so številke, ki sta jih v članku zapisala novinarja Timesa označili za hudo pretirane. Med drugim so zapisali: "… rezulatat enega iskanja dobite v manj kot 0,2 sekunde in za to eno iskanje se serverji aktivirajo zgolj za nekaj tisočink sekunde. To pomeni porabo 0,0003 kWh energije za eno iskanje, kar ustreza sproščanju 0,2 g CO2."

A bolj kot številke je očitno sporno to, da Wissner-Gross trdi, da Googla v svoji raziskavi nikoli ni omenjal in da sta si novinarja zadevo z Googlom preprosto izmislila. Mladi ameriški učenjak namreč pravi: "Za začetek ne bi kakršnihkoli meritev nikoli primerjal s segrevanjem vode za čaj. Če že, bi bila to kvečjemu voda za kavo." Je pa fizik potrdil, da so pri Timesu pravilno citirali naslednja dva stavka: "Iskanje prek Googla zagotovo ima vpliv na okolje" in "Google upravlja velike podatkovne centre po svetu, ki porabijo veliko energije." To sicer pomeni, da je Wissner-Gross v svoji raziskavi navsezadnje le omenjal Google, a kot trdi sam, v drugačnem kontekstu, zato je od odgovornih pri časniku Times že zahteval popravek članka, a za zdaj popravka ali opravičila s Timesove strani še ni. Ravnanje Timesovih novinarjev pa je harvardski doktor označil kot lahek način za prodajo čimveč izvodov časopisa.

Sicer pa je v čisto neodvisni raziskavi John Buckley, direktor britanske spletne strani www.carbonprint.com ugotovil, da se pri enem iskanju prek Googla sprosti od enega do 10 gramov ogljikovega dioksida, Chris Goodall, avtor knjige "Ten Technologies to Save the Planet", pa ocenjuje, da se pri enem iskanju prek Googla sprosti od 7 do 10 gramov CO2 in sicer upoštevajoč 15 minutno uporabo računalnika. Že samo delovanje računalnika namreč v eni uri proizvede med 40 in 80 g CO2.

The Times je morda res kriv nedoslednega ali celo zavajajočega povzemanja Wissner-Grossove raziskave z namenom, da z bombastičnimi naslovi in vsebino proda čimveč izvodov časnika, a pri vsem skupaj ne gre pozabiti, da ima vsaka medalja dve plati. Od celotnega pripetljaja bi namreč lahko imela precej koristi tudi Wissner-Grossova spletna stran www.CO2stats.com, ki se ukvarja s trgovanjem in nevtralizacijo izpustov CO2. In kot implicira že beseda trgovanje gre za profitabilno podjetje, ki storitve svojim strankam (več kot 5 tisoč spletnim stranem) zaračunava. Po tej matematiki bi lahko torej vse skupaj zakuhal tudi sam znanstvenik in tako naredil dobro reklamo svojemu podjetju.