Hodakova žrtev maščevanja

Razrešitev umora 26-letne Ivane Hodak je že dopoldan potrdil tudi načelnik urada direktorja hrvaške policije Krunoslav Borovec. Borovec je za hrvaški spletni portal Index povedal: "Ujeli smo morilca in motivi so jasni. Vse podrobnosti boste izvedeli na popoldanski tiskovni konferenci."

Borovec je na tiskovni konferenci, ki se je začela ob 15. uri, med drugim povedal, da so osumljenca ujeli minulo noč v Zagrebu, gre pa za 61-letnega Mladena Šlogarja, nekdanjega hišnika športno-rekreacijskega centra Jarun. Policija je pri njem našla pištolo vrste beretta s katero je ubil Hodakovo, zločin pa je načrtoval nekaj mesecev pred umorom.

Šlogarja so leta 1995 iz ŠRC Jarun odpustili, in ker je družino Hodak dobro poznal, je Borovec pojasnil na tiskovki, je upal, da mu bo Zvonimir Hodak pomagal, da ga sprejmejo nazaj na to delovno mesto, a se to ni zgodilo. Na to delovno mesto je bila sprejeta druga oseba, za nastalo situacijo pa je Šlogar krivil odvetnika Hodaka. Šlogar in Hodak sta nekoč skupaj igrala tenis in šah.

Sicer je Šlogar pred nekaj leti zaradi brezposelnosti za 90 tisoč tedanjih nemških mark prodal svoje stanovanje in odtlej živel kot podnajemnik, dokler mu sredi leta 2008 denarja ni zmanjkalo in je končal na cesti. Takrat, je po besedah Borovca, spet začel razmišljati o tem, zakaj se je znašel v takšni situciji, in začel kovati maščevanje. 

Oče umorjene Ivane Hodak je izjavil, da gre očitno za bolnega človeka, ter da upa, da je policija ujela pravega morilca. Šlogar je umor priznal, policija pa ima dovolj materialnih dokazov in sledi, je izjavil Borovec, da je lahko prepričana, da so ujeli pravega storilca.

Partner umorjene Hodakove, odvetnik Ljubo Pavasović Visković, pa je za spletni portal Index povedal, da je šlo očitno za popolnoma nesmiselno, nelogično, iracionalno in amatersko dejanje. "Nobenega motiva, nobenega razloga ni bilo, da bi jo kdo ubil, saj nikomur ni storila nič žalega," je dejal Visković.

Mediji so ob umoru Hodakove na veliko špekulirali o tem, da je njena smrt povezana s primerom sojenja hrvaškemu podjetniku Hrvoju Petraču, saj je hodila z njegovim odvetnikom Ljubom Pavasovićem Viskovićem, do tega, da je njen primer povezan z umorom novinarja in urednika časnika Nacional Iva Pukanića ter njegovega sodelavca Nika Franjića.