Mesić in Sanader proti Ahtisaariju

Hrvaški politični vrh je nezadovoljen s predlogom Bruslja, da pri reševanju spora o meji med Hrvaško in Slovenijo posredujeta Martti Ahtisaari in Robert Badinter, piše današnji Nacional. Ocenjuje tudi, da lahko pride do spopada med predsednikom Stipetom Mesićem in premierom Ivom Sanaderjem, če bo vlada sprejela mediacijo.

"Problem je Rehnovo vztrajanje na mediaciji, kar pomeni tudi sprejetje sklepov, ki zagotovo ne bodo utemeljeni izključno na pravnih argumentih. Sedanji razvoj dogodkov gre nedvomno v korist Slovenije, ki je zavrnila možnost, da bi spor o meji v Piranskem zalivu prepustili Meddržavnemu sodišču v Haagu," pojasnjuje zagrebški tednik.

"Stališče, ki ga zagovarja Evropska komisija, lahko odpre tudi probleme v odnosih med Sanaderjem in Mesićem. Tesni sodelavci predsednika Mesića so v neformalnem pogovoru potrdili, da so velika pooblastila, ki naj bi jih dobila Badinter in Ahtisaari, nesprejemljiva," piše Nacional. Obenem spominja, da sta se Mesić in Badinter avgusta lani pogovarjala o slovensko-hrvaškem sporu ter da nihče ne zanika strokovnosti ne Badinterju ne Ahtisaariju.

Mesić se je v zadnjem letu svojega mandata odločil, da bo radikaliziral svojo politiko do Slovenije, za razliko od leta 2007, ko je bila mediacija načelno sprejemljiva tudi za njega. "Predsednik ne želi podariti hrvaškega ozemlja, da si ga zgodovina ne bi zapomnila podobno, kot je zabeležila Anteja Pavelića, ki je leta 1941 prepustil Dalmacijo Italiji," je za Nacional dejal "tesen Mesićev sodelavec".

Mesić je prepričan, da bi mejna črta morala biti v sredini Piranskega zaliva, ob tem pa ponuja kompromis, ki vključuje izjavo, da Hrvaška na tem območju ne bo na nikakršen način ogrožala slovenskih interesov, dodaja Nacional.

"Vse, kar bo preseglo to, bo kontraproduktivno in če bo Sanaderjeva vlada brezpogojno sprejela mediacijo, ki jo predlaga Evropska komisija, bo hrvaški predsednik nagovoril javnost," povzema Nacional mnenje iz Mesićevega urada.

"Niti v Sanaderjevem uradu niso zadovoljni z Ahtisaarijem, tako ali tako pa še vedno čakajo na uradni predlog iz Bruslja. Sicer so v težjem položaju od Mesića, ki ne sodeluje v odločanju. Če bo Sanader zavrnil pobudo, bo lahko zaznamovan kot krivec za preložitev vstopa Hrvaške v EU. Če jo bo sprejel, se bo moral soočiti z možnostjo, da Ahtisaari in Badinter predlagata, da Slovencem pripade večji del Piranskega zaliva," poudarja Nacional.

Tednik spominja, da je Slovenija, v času ko se je v mednarodnih krogih, v katerih je bil Badinter in še štirje drugi predsedniki ustavnih sodišč držav članic EU, odločalo o priznanju njene neodvisnosti v začetku 90. let, dobila pozitivno mnenje, potem ko je pisno potrdila, da nima nobenih ozemeljskih sporov s sosednjimi državami, vključno s Hrvaško.

"Zaradi tega so sedanje zahteve Ljubljane enostavno nesprejemljive in v popolnem protislovju s tistim, na čemer je temeljilo priznanje Slovenije s strani EU. Gre za poskus neke države, da z izsiljevanjem poveča svoje ozemlje," še meni Nacional.

(STA, av)