Ladje po evropsko

Vlada Iva Sanaderja se med pristopnimi pogajanji za vstop v Evropsko unijo ves čas izmika zahtevam evropskih strokovnjakov, naj zmanjša državne subvencije hrvaškim ladjedelnicam. In ravno te dni, pred lokalnimi volitvami, je Sanader ladjedelnicam vnovič dobesedno podaril 144 milijonov kun (okoli 20 milijonov evrov) pomoči. Mediji so se razpisali, da je Sanader dal denarni “blagoslov” za izdelavo najdražjih ladij po evropskih in svetovnih merilih, razliko v ceni pa bo pokrila vlada. Z drugimi besedami: vlada kupuje socialni mir tako, da hrvaški ladjarjem ponuja možnost odkupa kakovostnih plovil po konkurenčni ceni.

Hrvaške ladjedelnice so neprestano v izgubah in živijo od nenehnih državnih podpor, kljub temu pa pokrijejo 12 odstotkov hrvaškega izvoza in zaposlujejo več kot 11.000 delavcev, ki se zdaj bojijo za svoja delovna mesta. Sindikati grozijo s stavkami in vsi napeto čakajo razplet.

V Evropski uniji se je veliko ladjedelnic borilo s problemom konkurenčnosti. Na Hrvaškem dolgo niso hoteli priznati te težave, potem so se lotili posameznih prestrukturiranj, zdaj pa se je vlada odločila, da je potrebno ladjedelnice privatizirati.

Načrti lastninjenja ladjedelnic predvidevajo velike državne popuste za kupce (delnice za eno kuno, država se je odpovedala svojemu deležu…), kupci pa bodo morali prevzet nekatere obveznosti, kot so na primer ohranjanje delovnih mest, nadaljevanje dejavnosti in modernizacijo, je pred kratkim sporočil minister za gospodarstvo in glavni pogajalec z EU za ladjedelništvo Damir Polančec. Kot trdi, je privatizacija edini način, kako iz ladjedelniških izgubarjev narediti dobičkonosna in trdna podjetja.

Evropska komisija se zaveda slabih primerov privatizacij ladjedelnic (Poljska), od Hrvaške pa zahteva večjo učinkovitost ladjedelnic, ki bi lahko z enakimi podporami kot v EU učinkovito in z manj zaposlenimi izdelovale bolj zahtevne ladje, kar bi lahko dosegli z boljšim upravljanjem in bolj racionalno nabavo. V minulih letih se je v ladjedelništvo zlilo ogromno denarja, številne afere pa dokazujejo, da denar ni bil vedno namenjen za pomoč ladjedelnicam. Najbolj odmevna je vsekakor afera Brodosplit, ko je več kot 5 milijonov dolarjev končalo na zasebnih računih, za kar ni nihče nikoli odgovarjal.