Lažeš, kradeš, bolhe ješ

Državni zbor je »odgovorno in državotvorno« potrdil laž v zaključnem računu državnega proračuna za leto 2007, ker se poslanci, kakor je lepo povedala poslanka Breda Pečan, »zavedajo odgovornosti do domovine in mednarodne skupnosti«. V imenu domovine so lagali, da bi izboljšali ugled v mednarodni skupnosti. A domovina ni neka abstraktna forma, domovina smo vsi mi. In poslancem lažnivcem nismo dovolili lagati, da bi lahko ustregli skupini ljudi, ki so poneverili zaključni račun in zapravljali denar, ki pripada domovini (naš denar).

In so jim ustregli. Zato, da bi ti isti poslanci, člani nekdanje vlade, ki je poneverila zaključni račun državnega proračuna za leto 2007, ratificirali pristopni protokol o članstvu Hrvaške in Albanije v Natu. Lažnivci in tatovi so nagrajeni. Parlamentarna demokracija je zlorabljena na najhujši možni način in se je spremenila v svoje nasprotje. Od osamosvojitve je padla na najnižjo stopnjo, pod njo je le še vpeljava (eno)strankarske diktature. In manj balkanizma je na Kosovu ali v BiH ali kje drugje… To nam lahko potrdi Tomo Križnar - tam se dobro ve, kdo laže, krade in ubija.

Ta gromozanski bilančni presežek, najvišji v zgodovini slovenske države in državnosti, so posebej veselo proslavljali revni, bolni, brezposleni, brezdomci. Dobili so novoletni topli obrok, ki je ustavno zagotovljen, saj v ustavi piše, da je naša država socialna, čeprav se ne ve, ali je bil golaž ali jota ali kaj podobnega. Vampi od vampežov, na primer. In vsi so govorili, kako je lepo, da je zima tako blaga in temperature tako visoke, okrog nule in malo pod njo, da jih komunaci ne pobirjo zmrznjenih pod mostovi. Elegantno in v soju medijskih reflektorjev so pomembneži revnim, brezdomcem, brezposelnim, klošarjem in drugim revežem, pa tudi samohranilkam in lačnim otrokom dajali darila in zajemalko hrane v plastnične krožnike. Oni – pomembneži - so pomembni in jih je treba slikati, da se vidi kakšni dobrotniki so, to niso dobičkarji in povzpetniki, zaradi katerih so oni drugi končali kot brezdomci, brezposleni, reveži in lačni otroci. In so se slikali in smejali in voščili, posebej tam, kjer zapirajo tovarne in zaposleni ostajajo brez služb ali (še) delajo za par sto evrov, kot se dogaja na Vrhniki, Prevaljah, Sevnici, Sladkem vrhu, Izoli, Baški grapi, povsod. Potrjujejo se Andrićeve besede, da so v hudih časih pametni tiho, norci so glasni, fukse pa bogatijo (»mudri šute, ludi progovore, a fukara se bogati«).

In tako je prišlo do zlorabe demokracije v imenu demokracije. Nihče se ne vpraša, kako je možno, da ima država, ki je tako bogata, kot piše v tem zaključnem računu državnega proračuna za leto 2007, toliko revežev? Ali je to bogastvo laž? Ali je bogastvo resnično, le da ga je fukara pokradla? Ali pa živimo v bogati državi revnih državljanov? Otroci to lepo povejo: »Lažeš, kradeš, bolhe ješ!«

Ali sme človek, državljan, služiti slabi stvari, čeprav v korist domovine? V obstoj domovine nihče ne sumi niti sme sumiti, le da domovina ni niti sme biti zgrajena na lažnih trditvah, bilancah in poneverbah. Demokracije ne smemo zamenjati z ideologijo, pa čeprav domovinsko, kakor delajo farizeji, ki zdaj postajajo zaščitniki nacionalnih interesov, prvoborci in osvoboditelji. Ti vsem solijo pamet in lastno neumnost prodajajo za vrlino, iz demokratske opredelitve drugih pa oblikujejo nove (iz)vire svojega zasebnega bogatenja in profiterstva, hkrati pa zanikajo vse, kar so drugi naredili. Zdraharji in aferaši, ki, kakor to dela brat podpoštenjak Podobnik, rušijo parlamentarni sistem, v imenu lastne propagandne promocije, za kar moramo vsi plačevati – kakor pri Podobnikovi zahtevi za referendum. Nespodobno, čeprav gre za Podobnika. Nesramno do drugih, ki živijo v zablodi, da je parlament mesto, kjer se upoštevajo interesi in potrebe družbe, države in državljanov ter izbirajo načini in sredstva za uresničevanje le teh. V korist vseh in za vse. V zablodi, da živimo v spodobni in dostojni in civilizirani družbi. V spodobni in dostojni družbi družbene in državne ustanove ne ponižujejo posameznikov in družbenih skupin, v civilizirani družbi posamezniki ne ponižujejo drug drugega. V kakšni družbi pa mi živimo?