Laži o odškodninah
Če Slovenijo ni ogrozila vrnitev ogromnega bogastva cerkvi, denacionalizacijskim upravičencem ter ostalim žrtvam povojnih krivic, potem je res malo verjetno, da bo bankrotirala zaradi izplačila veliko manjših odškodnin izbrisanim, kot na primer Aleksandru Todoroviću
© Igor Mekina
Takoj zatem, ko je okrožno Okrožno sodišče na Ptuju Aleksandru Todoroviću zaradi izgube zaslužka prisodilo odškodnino v višini 17.000 evrov, je v Sloveniji znova zavel tisti znani “ksenofobni veter”, ki ga je Ljubo Bavcon začutil že v začetku devedesetih in o katerem je tedaj – brez uspeha - poročal Janezu Drnovšku. Pod pritiskom tega ksenofobnega vetra so se v medijih znova razplatele tudi razprave o tem, ali bo država morda obubožala, če bo vsem, ki so po letu 1991 zaradi izbrisa doživeli najrazličnejše krivice, izplačala odškodnine. Mediji so začeli celo špekulirati, ali bo država morda morala plačati celih pol milijarde evrov odškodnin, opozicijski politiki, na čelu z nekdanjim notranjim ministrom Dragutinom Matejem, pa so znova začeli vlado obtoževati, da je “zavajala javnost”, ko je trdila, da izdajanje odločb izbrisanim ne bo povzročilo “plaza odškodnin”.
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je nato že v petkovih Odmevih postavila v obrambno pozo: tudi v izjavi za medije je poudarila, da odločbe, ki naj bi jih MNZ izbrisanim začelo izdajati naslednji teden, "ne vzpostavljajo pravice do odškodnine" ter dodala, da po mnenju pravne službe ministrstva, ki odgovor sicer še pripravlja, v primeru Todorović "ni pogojev za dokončno odločitev o odškodnini". Kot je spomnila Kresalova, odločba ptujskega sodišča, ki je Aleksandru Todoroviću dodelilo (sicer premajhno) odškodnino v višini 17.000 evrov, še ni pravnomočna, državno pravobranilstvo pa je tudi že napovedalo vložitev pritožbe. Ministrica Kresalova je sicer navedla tudi podatek, da je bilo do danes vloženih 24 tožb: "Od tega se jih je šest končalo pravnomočno in v nobeni od njih ni bila dosojena odškodnina."
Sistematično popravljanje sistematičnih kršitev