Prvih 100 dni vlade je mimo

V koalicijskih poslanskih skupinah prvih sto dni dela nove vlade ocenjujejo kot uspešno, posebej glede na to, da je delo prevzela v zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah. Nasprotno so do dela vlade bolj kritični v opoziciji, kjer kot napake vlade izpostavljajo prepočasno protikrizno ukrepanje in kadrovske menjave.

Po mnenju namestnika vodje poslanske skupine SD Sama Bevka vlada dela dobro. Ob tem navaja, da se je vlada že na začetku svojega mandata soočila z največjo globalno finančno in gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni in je zato ni mogoče primerjati z delom vlade Janeza Drnovška ali vlade Janeza Janše.

Kot uspeh te vlade šteje to, da je že na začetku imenovala krizno skupino ministrov in sprejela dva paketa ukrepov - prvi je bil usmerjen v finančne spodbude gospodarstvu in s tem posledično v ohranjanje delovnih mest, drugi pa je pomenil paket strukturnih ukrepov in je ob predlogu rebalansa proračuna za leto 2009 vključeval tudi varčevalne ukrepe, navaja.

Med uspehe te vlade Bevk šteje tudi sporazum s sindikati javnega sektorja glede plač ter širok socialni in razvojni dialog. Navaja, da se je vlada že pred potekom t.i. 100 dni miru soočila z agresivno in populistično opozicijo, "ki se nikakor ne more sprijazniti z rezultatom lanskoletnih državnozborskih volitev".

V SDS delo vlade po stotih dneh ocenjujejo kot veliko razočaranje. Kot navajajo, je Pahorjeva koalicija tranzicijske levice obljubljala drugačno politiko, ki ji je v določenem smislu tudi uspela. "Vlada je namreč prva v zgodovini Slovenije, ki ji je uspelo po samo stotih dneh zapraviti visoko podporo, ki so jo imele doslej vse vlade na začetku mandata," navajajo. Prepričani so tudi, da je vlada zamudila z uveljavitvijo ukrepov, ki jih je pripravila že vlada Janeza Janše, "zaradi česar je vsak dan od 200 do 300 novih brezposelnih".

Zaradi velikega dviga trošarin za goriva po oceni SDS državljanke in državljani po dolgih letih znova "plačujemo dražje gorivo kot naši južni in severni sosedi, dodatek za upokojence je pozabljen, povolilni bonbončki se delijo najljubšemu županu, visoki funkcionar koalicije v Beogradu obljublja odškodnine t. i. izbrisanim, sodišče pa nekdanjemu predsedniku društva izbrisanih že mesec dni po tej obljubi prisodi prvo odškodnino". Glede kadrovskih menjav pa so v SDS prepričani, da je šlo za sto dni "kadrovskega cunamija na potenco".

Po navedbah vodje poslanske skupine Zaresa Cvetke Zalokar Oražem je Pahorjeva vlada svoj mandat nastopila v precej težkih in zapletenih časih, vendar se je kljub temu v njih dobro znašla. "Ob začetku je bilo morda tudi nekaj zadreg, vendar mislim, da jih za zdaj v koaliciji razrešujemo korektno," pravi.

Nekaj več slabe volje v koaliciji je bilo po njenih besedah zaradi nekaterih potez predsednika vlade, predvsem zaradi imenovanja Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca premiera, vendar poslanka meni, da se je tej temi posvečalo veliko preveč pozornosti. Po njenem bi si namreč več pozornosti zaslužilo delo ministrov, ki so se spopadali z nekaterimi težavami, ki so jih podedovali od svojih predhodnikov.

Ukrepanje vlade v primeru gospodarsko-finančne krize Zalokar Oražmova ocenjuje kot uspešno, "predvsem zato, ker do zdaj še nihče v svetu ni našel pravega recepta za spopad s to krizo". Pri tem se strinja s Pahorjevo oceno, da se je treba ukrepov lotevati premišljeno, in dodaja, da bi o tem, kako se spopadajo s krizo, veljalo pogledati tudi v druge države. V Sloveniji namreč po njenem mnenju kriza še ni dosegla razsežnosti kot v nekaterih drugih državah.

Namestnik vodje poslanske skupine SLS Franc Bogovič ni pričakoval, da bi v prvih stotih dneh dela nove vlade v poslanske skupine prišlo več zakonskih predlogov, tudi tistih, ki niso povezani s protikriznimi ukrepi. Tako so se v DZ po njegovem večinoma ukvarjali s protikriznimi zakoni, ki tudi sicer niso dovolj hrabri. "V zvezi s tem sem predvsem pričakoval, da bomo sprejeli dohodninske olajšave za investicije, kar pa se ni zgodilo. Slišim tudi, da vlada spreminja stališča glede hitrejšega vračanja DDV, kar bo zagotovo napaka," je dejal za STA.

Pri dosedanjem delu vlade vidi tudi nekaj na pol kontroverznih potez, predvsem imenovanje Dimitrija Rupla za posebnega premierovega odposlanca za zunanje zadeve. "Tu nam ni bilo čisto jasno, kakšni so nameni s tem imenovanjem," pravi. Pozdravlja pa odločno stališče premiera Boruta Pahorja, ko gre za odnose s Hrvaško.

Glede kadrovskih menjav poslanec meni, da se je Pahor zapletel v lastno zanko, ko je pred volitvami obljubljal, da ne bo nobenih zamenjav, ki so zanj sicer legitimne, glede ravnanja ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal pa meni, da se je z izdajanjem odločb izbrisanim prenaglila.

Glede na razmere, v katerih je delala, vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič ocenjuje, da je vlada delala dobro. "Bilo je nekaj zamud, vendar, gledano v celoti, je bilo delo dobro," pravi, ob tem pa tudi on opozarja, da je vlada delo prevzela v težkem obdobju.

Glede delovanja poslanske skupine v državnem zboru ocenjuje, da je bila ta enakopravnem partner ostalim koalicijskim poslanskim skupinam.

Vodja poslanske skupine Borut Sajovic navaja, da je vlada delo prevzela v težavnem in napornem obdobju, ko je je zaradi gospodarsko-finančne krize prišlo do zaostrenih gospodarskih razmer, in v obdobju, ko je prišlo do nekaterih težavnih notranjih in zunanje političnih situacij. Glede slednjih ocenjuje, da bi lahko vlada v določenih obdobjih ukrepala bolj odločno, "predvsem takrat, ko se je pustila ujeti v zgodbe izsiljevanja glede zaključnega računa".

Po drugi strani je zato vlada po njegovem ukrepala veliko bolje, ko gre za gospodarsko-finančno krizo. "Ukrepala je pravilno in pravočasno, kljub temu da javno mnenje pričakuje nekaj na hitro," je dejal in spomnil, da gre za "pot, ki je do zdaj ni prehodil še nihče, prav tako pa nihče ne ve, koliko časa bo trajala in kako strma bo". Sicer pa je Sajovic prepričan, da se delovanje vlade in koalicije počasi utirja, zato je prepričan, "da bo zgodba uspešna".

Po oceni vodje poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča je vlada v prvih 100 dneh vladanja delala dobro predvsem na področju reševanja težav s Hrvaško, kjer je "pokazala, da je vlada RS in ne vlada Hrvaške ali EU". Veliko slabše se je po njegovem odrezala pri sprejemanju ustreznih ukrepov, povezanih z gospodarsko-finančno krizo: "Tu je predvsem premalo poslušala ministre, ki bi bili pripravljeni zadeve speljati hitro in korektno. Namesto tega se je glavnem pogovarjalo in dogovarjalo ter iskalo rešitve tam, kjer se jih ne da najti."

Med posameznimi kadrovskimi potezami nove vlade Jelinčič izpostavlja imenovanje Dimitrija Rupla na mesto posebnega odposlanca, ki ga vidi kot "grozljivo", opozarja pa tudi na nekatera imenovanja, kjer je bila "dobrobit neke stranke postavljena pred dobrobit države". (STA, av)