Sporazum med državo in RKC glede Blejskega otoka pravno sporen

Sporazum, ki ga je glede Blejskega otoka ob koncu svojega mandata podpisal bivši minister za kulturo Vasko Simoniti in s katerim je Rimskokatoliška cerkev (RKC) dobila v dar tri nepremičnine na Blejskem otoku, otok pa zastonj v najem za 45 let, je v nasprotju s pravnim redom v Republiki Sloveniji, so prepričani na ministrstvu za kulturo.

Ministrstvo bo zato predlagalo državnemu pravobranilstvu, da se izreče glede omenjenega Sporazuma o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic in s tem o končanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vračanja nepremičnin Blejskega otoka ter upravljanju in gospodarjenju.

Vendar pa to, kot je na današnji novinarski konferenci povedala ministrica za kulturo Majda Širca, ne izključuje morebitnih sporazumnih pogovorov z RKC, da bi našli možnost sobivanja na otoku ter da bi se dogovorili in dosegli umik oziroma preklic omenjenega sporazuma ali nov sporazum.

Kot je spomnila Širca, je vlada Janeza Janše za to, da je RKC dobila v dar nepremičnine na Blejskem otoku in otok zastonj v najem, poskrbela tik pred volitvami. V zameno za to naj bi RKC umaknila pritožbo, ki jo je v zvezi z denacionalizacijo Blejskega otoka vložila na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj se ni strinjala s tem, da ji je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena le cerkev Marijinega vnebovzetja na otoku.

Vlada je sporazum o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic obravnavala 9. oktobra in tedaj ministra Simonitija tudi pooblastila, da ga podpiše. Sporazum je bil podpisan 14. oktobra lani, dober mesec pred menjavo vlade, ko je prejšnja vlada opravljala le še tehnične posle, je poudarila Širca.

Kot je še povedala, je bilo gradivo na vladi internega značaja, poleg tega služba vlade za zakonodajo o zadevi ni podala svojega mnenja, saj je gradivo očitno prišlo na mizo brez predhodne obravnave. Ko je sama prišla na ministrstvo, o sporazumu ni vedela ničesar, o njem ni vedela ničesar niti večina zaposlenih na ministrstvu, predvsem pa z njim ni bila seznanjena pravna služba ministrstva, je poudarila.

"Primer je na prvi pogled enostaven, vendar lahko vanj lahko podvomi vsak, ki ve, da sodišče v Strasbourgu ne zmore po obravnavi pritožbe vrniti otoka RKC, zato lahko rečemo, da je šlo glede pritožbe na evropsko sodišče za pretvezno dejanje, vanj pa lahko podvomi tudi vsak, ki verjame v pravno državo, ki verjame v to, da ko vrhovno in ustavno sodišče rečeta 'ne', da ta 'ne' mora držati," je pojasnila Širca in dodala: "Vsakomur je na prvi pogled jasno, da se država ne more kar tako znebiti tistega, kar je njeno, in se ne more kar tako znebiti spomenikov državnega pomena".

Ker gre, kot je poudarila Širca, za zelo zapleteno pravno vprašanje, so se na ministrstvu potrudili, da bi državnemu pravobranilstvu priskrbeli kar največ strokovnih osnov in zadevo predali v ukrepanje.

Vodja pravne službe na ministrstvu za kulturo Marija Stojanovič Frkovič je pojasnila, da se je postopek pravzaprav začel leta 1992, pravnomočno pa je bil zaključen leta 2006, ko je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo Upravnega sodišča, ki je pritrdilo pritožbi župnije Bled. Ministrstvo je odločbo, s katero je župniji Bled vrnilo v last in posest dve nepremičnini, ki v naravi predstavljata cerkev Marijinega oznanjenja z zvonikom, izdalo leta 2001.

Ker je Vrhovno sodišče dalo prav ministrstvu za kulturo, blejska župnija ni bila zadovoljna in je skušala preko izrednih pravnih sredstev doseči nasprotno, zato je vložila ustavno pritožbo zoper obe sodbi Vrhovnega sodišča in zahtevo za oceno ustavnosti treh pravnih predpisov, na podlagi katerih so utemeljili nemožnost vračila Blejskega otoka v naravi. Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, glede zahteve za oceno ustavnosti vseh treh predpisov pa je ugotovilo, da so skladni z ustavo.

Blejska župnija je nato vložila pritožbo na Evropsko sodišče. Na ministrstvu imajo po besedah Stojanovič Frkovičeve neuradne informacije, strasbourško sodišče jih o tem ni obvestilo, da jo je vložila 8. januarja lani, nato pa umaknila po podpisu omenjenega sporazuma.

Kot je še povedala, je vlada dokument, s katerim je soglašala, da ministrstvo podpiše sporazum z RKC, obravnavala v tajnosti pod oznako interno, pravna služba ministrstva pa pri zadevi ni sodelovala niti ni bila o njej obveščena. Vlada je oznako interno z gradiva umaknila 28. oktobra. Po proučitvi možnosti so se na ministrstvu odločili, da bodo šli v t.i. ničnostno tožbo, da bi se ta sporazum izničil.

Omenjeni sporazum sta pregledala tudi dva pravna strokovnjaka, Miha Juhart in Peter Grilc. Juhart je pojasnil, da gre za pogodbo notranjega prava, za katero veljajo pravni red Republike Slovenije in prisilna pravna pravila, ki urejajo razpolaganje s premoženjem države. Vendar pa je po njegovih besedah iz dejstev in dokumentacije razvidno, da v primeru sklepanja sporazuma ti predpisi niso bili upoštevani.

Tako je sporazum, ki ima veljavo pogodbe med državo in Cerkvijo, ki pa po svoji vsebini, tako Juhart, nasprotuje prisilnim določbam pravnega reda v Republiki Sloveniji, zelo verjetno ničen, o čemer pa mora razpravljati in izreči svoje mnenje sodišče. Postopek bo potekal na Okrožnem sodišču v Kranju.(STA, bl)