Zaposlitev je socialistična dobrina

Televizija nenehno prenaša poslance pri njihovem vsakodnevnem delu, prav tako rada prenaša državnike, kadar se postavljajo pred kamere, (kako daje Michelle ljubčka Carli Bruni), pri prikazovanju delavcev pa navadno vidimo kakšno šiviljo za šivalnim strojem, sestavljalce avtomobilov za tekočim trakom, kmetovalce vedno pred hlevom in ne v hlevu. Vsi vemo, da danes vsi bančni uslužbenci in vsi prodajalci nenehno buljijo v računalniške ekrane, vendar na televiziji nikoli ne bomo spremljali tako dramatičnih dejanj več kot nekaj sekund! V Homerjevi »Iliadi« kar nekaj spevov opisuje delo oračev, vinogradnikov, pobiralcev oljk, ladjedelcev in mornarjev, vse to je omenjeno zgolj ob kovanju novega Ahilovega ščita. Smisel za upodabljanje poljedelskih del se je ohranil skozi stoletja, danes pa so svetovne televizije odločno potegnile črto: nobenega prenosa obiranja jagod, nobenih nekajurnih oddaj o praktičnem čiščenju greznic, mlade generacije z gledanjem televizije nikoli ne bodo mogle zvedeti, kako dramatično poteka tkanje tkanin in šivanje čevljev. Nekoliko nas kdaj Discovery razsvetli z gradnjo megastruktur, postavljanje žerjavov, razpenjanje mostov, izdelovanje letališč, vendar pri megastrukturah vedno vemo, da gre za nekaj izjemnega nekje daleč v svetu. Jelinčičeve steklene piramide Slovenci še nismo začeli graditi, kaj podobno bleščečega pa nam sploh še ni prišlo na misel! Televizija zadnje čase kaže delavce, kako stojijo v gručah pred tovarno, gledajo nekam predse in čakajo, da jih novinar izbere in kaj vpraša, kadar jih vpraša, povejo, kako ni plač že tri mesece, kako ne vejo, kako bi plačali položnice, kako si želijo, da bi vsaj vedeli ali so še zaposleni ali pa že na zavodu za brezposelne. Televizija kaže delavce kot neodločne in nevedne, žalostne, jezne, nevarne. Ko pa se banke in lastniki najbolj trudijo, da bi našli nove kredite, se delavci nenadoma s čudnimi napisi podajo na cesto in grozijo s stavkami! Zlahka razumemo, da so delavci vsega krivi. Radi bi delo. Dela pa v kriznih časih ni. V kriznih časih bi bilo najboljše, da vsakdo dela čim manj, najboljše, da večina sploh ničesar ne dela. Zaposlitev je dobrina iz socialističnih časov. To, da imaš delo, je redek luksuz, danes si ga pač ne more privoščiti kdorkoli. Včasih je bilo imenitno, če je kdo imel sijajen avto, seveda, da bi drugi videli, kako sijajen avto ima, se ni smel voziti preveč naokoli po serpentinah, ampak se je lahko vozil samo po domači ulici. Moja kritika televizijskih programov je usmerjena v čudno nerazumevanje medija: televizija mora vendar vsak dan prikazovati, kdo še ima delo in prikazovati, kako ti redki srečneži še delajo! Prikazovati mora tudi, kaj delajo in to prav podrobno, da bodo ostali dobili kakšno idejo in se lotili česa podobnega. Samo ne mi nakladat o znanosti in naprednih tehnologijah! Učenci sedijo v sobi, zgrbljeni za pisalnimi mizami in se piflajo in to bi naj bila znanost in potem tečejo pisat teste in potem se bližajo trenutku, ko bodo izobraženi in na študentskem servisu. Prav k Homerju se moramo vrniti: vsak teden bi želel ure in ure gledati na televiziji, kako varijo nove patrije, kako sestavljajo nove rakete, poslušal bi rad računalničarje, kako sestavljajo nov program za izdajanje opeke iz skladišča, rad bi na malih ekranih nenehno gledal nove in nove operacije, kako je starčke mogoče popraviti, da bodo spet hodili v park na sprehode. V državi ne morejo posnetki brezposelnih prevladati nad vsem drugim. Ker s tem sistem samo dokazuje, da ga delavci zanimajo šele tisti hip, ko ni zanje več niti dela za pet sto evrov! Če se že mora kje prikazati socializem in idealizem prvih let revolucionarne izgradnje, potem je najprej potrebno poseči po preizkušenih socialističnih metodah. Naj ne mine noben dnevnik brez vlivanja železa in nategovanje jeklene žice! Nikoli brez sestavljanja oken in omar! Kadar pa kamere nimajo drugega dela, naj stikajo po manjših slovenskih krajih za novimi stavbarskimi dosežki! In če televiziji res zmanjkuje sape, naj prikazuje vsaj zastoje na avtocesti, kjer je povzročilo kolono več tisoč vozil eno samo vozilce z nekaj asfalta in trije delavci z lopatami. Včasih pomislim, da imata Dars in SCT eno samo nalogo: prepričati Evropo, da se v Sloveniji vseeno še kaj dogaja, če ne drugje, pri risanju belih črt!