Dovolj kozlov!

NLB je decembra 2008, samo dva tedna po tistem, ko je vlada sprejela uredbo o merilih in pogojih za izdajanje poroštev, v katerem so ministri tudi formalno zapisali predvolilne obljube, da banke kreditov, ki so bili namenjeni menedžerskim prevzemom, z javnim denarjem ne bodo več smele vzdrževati, od podjetja Centra naložbe kupila njihov 12,77 odstotni delež v Premogovniku Velenje. Nekaj mesecev pred tem, konec julija, je NLB od Centra naložbe kupila tudi ves njihov 10,51 odstotni delež v podjetju Unior.

Kot je znano, je Center naložbe, eno od ključnih podjetij, s pomočjo katerih je Boško Šrot izvedel menedžerski prevzem skupine Pivovarna Laško, ki jo skupaj s svojo ženo, Anico Šrot Aužner, tudi nadzoruje. Družba Center naložbe je namreč največji lastnik Infond Holdinga, ta pa je največji lastnik Pivovarne Laško, Mercatorja, Večera in tako naprej. Nekoč se je Center naložbe imenoval Infond Holding 1, nastal pa je iz certifikatne privatizacije, a ga je na nek nepojasnjen način mariborska Nova KBM izpustila iz rok. Sedaj bivše "certifikatne" deleže v tem podjetju ponovno odkupuje državna banka NLB.

Kot posredno priznava tudi NLB, je v primeru nakupa deleža v Premogovniku Velenje šlo za tako imenovani repo posel, oziroma repurchase agreement. Na spletni strani NLB lahko preberemo, da je "Repo v večini primerov kreditiranje". Gre pa tudi za pomoč: "Kaj hitro se lahko zgodi," pišejo v NLB, "da finančna institucija zaradi slabše posojilne sposobnosti oziroma prevelike posojilne izpostavljenosti do banke za potrebe svojega poslovanja ne more pridobiti denarja oziroma ga dobi po visoki obrestni meri." V tem primeru predlagajo repo posel.

Omenjeni posel postavlja na laž več trditev. Da banka ne more vstopiti v lastnišvo podjetij (v tem primeru je to storil), da banka ni podpirala tajkunskih kreditov in da Pivovarna Laško vzorno servisira vse svoje dolgove in da ni v težavah. "Poglejte, mi vse svoje kredite normalno servisiramo. Imamo dolgoročne vire, ki jih normalno odplačujemo in seveda odplačujemo vse kredite, obresti, normalno, tako kot smo jih plačevali tudi pred krizo," je dejal Šrot zadnjič na Odmevih za RTV. In še, da so na predlog bank v Laškem vzeli "kratkoročni kredit in ni bil noben tako imenovan tajkunski kredit, ampak je to bil kredit za nakup Mercatorja, ki je naša strateška naložba".

Omenjena dva posla bi lahko bila po naši oceni vredna približno 30 milijonov evrov. Koliko je to? "Naša banka ima sedaj v akciji posebno kreditno linijo za srednja in mala podjetja v višini 44 milijonov evrov," je na zadnji tiskovni konferenci poudarjal Draško Veselinovič o tem, komu namenja banka denar za kredite.

Več si preberite v novi, dvojni številki Mladine!