V petek se bo začela volilna kampanja pred evropskimi volitvami

Politične stranke in skupine volivcev, ki želijo nastopiti na junijskih evropskih volitvah, lahko do petka do polnoči še vložijo kandidatne liste na Državno volilno komisijo. Istega dne se bo tudi uradno začela volila kampanja, v kateri se bodo kandidatke in kandidati potegovali za glasove volivcev.

Petek, 8. maj, je tudi zadnji dan, ko lahko volivci pri pristojnem upravnem organu še podpisujejo obrazce podpore listi kandidatov, ter skrajni rok (do polnoči), ko je na Državno volilno komisijo še mogoče vložiti kandidatne liste.

Kandidatne liste lahko predlagajo politične stranke in volivci, na listi kandidatov pa je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Slovenije, torej sedem. Politične stranke lahko vložijo kandidatne liste, če so podprte s podpisi najmanj štirih poslancev DZ ali tisoč volivcev. Kandidatno listo lahko vložijo tudi volivci, in sicer z najmanj 3000 podpisi.

Doslej so kandidatne liste med političnimi strankami že vložile SD, DeSUS in NSi.

Pri določanju kandidatnih list je treba upoštevati t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Izjema so kandidatne liste z le enim ali tremi kandidati.

Predlagatelji morajo listam med drugim priložiti soglasja kandidatov, ki so nepreklicna, ter sporočiti tudi organizatorja volilne kampanje in podatke o odprtju posebnega transakcijskega računa.

Ko bodo kandidatne liste vložene, bo njihovo zakonitost preizkusila Državna volilna komisija do 19. maja, predlagatelji pa bodo morali morebitne formalne pomanjkljivosti odpraviti najpozneje do 11. maja. Državna volilna komisija bo nato 21. maja z žrebanjem vrstnega reda določila seznam list kandidatov, 23. maja pa omenjeni seznam tudi javno objavila.

V petek se tudi uradno začenja volilna kampanja, ki se bo končala 5. junija opolnoči, ko bo začel veljati volilni molk.

V volilno kampanjo sicer sodijo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. Za volilno kampanjo štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi.

Organizatorji volilne kampanje za volitve v Evropski parlament so morali do 23. aprila že odpreti posebne transakcijske račune, na katerih morajo zbrati vsa sredstva, namenjena za financiranje kampanje. Višina stroškov, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena.

Stroški volilne kampanje za volitve v Evropski parlament tako ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v evidenco volilne pravice vpisanih 1.703.521 volivk in volivcev, kar pomeni, da lahko organizatorji za volilno kampanjo porabijo največ 680.000 evrov.

V petek se poleg tega izteče rok, do katerega je treba vložiti tudi zahtevo za glasovanje po pošti iz tujine ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, slovenski državljani, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in niso vpisani v evidenco volilne pravice teh državljanov, pa lahko do tega dne še zahtevajo vpis v evidenco.

Pravico voliti in biti izvoljen na evropskih volitvah v Sloveniji imajo vsi slovenski volilni upravičenci in tudi vsi državljani EU s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki jim ni bila predhodno vzeta volilna pravica in ki so vpisani v volilni imenik. Slovenska zakonodaja predpisuje, da evropski poslanec ne sme biti hkrati poslanec državnega zbora ali imeti izvršilne funkcije v lokalni skupnosti.

Poslanci v Evropski parlament se v Sloveniji sicer volijo po proporcionalnem načelu. Volivec glasuje samo za eno listo kandidatov, pri čemer lahko na tej listi odda tudi preferenčni glas kandidatu, ki mu daje prednost pri izvolitvi.

Ker je pri volitvah v Evropski parlament vsa Slovenija ena sama volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. Pri dodelitvi mandatov na posamezni listi se upošteva vrstni red kandidatov na listi oziroma število preferenčnih glasov. (STA, bl)