Dvojne igre MI5

Britanski časnik Independent je sredi tega tedna objavil zgodbo, ki meče še dodatno senco na britansko obveščevalno službo MI5, na vlogo Velike Britanije v lovu na teroriste in dogajanje v tajnih zaporih Združenih držav Amerike.

Časnik Independent, ki so ga povzeli številni svetovni mediji, trdi, da je MI5 v tajnosti skušala v svoje vrste rekrutirati nekatere britanske državljane, zaprte v Gvantanamu in drugih ameriških zaporih z obljubami, da jih bodo v zameno zaščitili pred krutimi metodami zasliševanja, da bodo kmalu izpuščeni in prepeljani v Veliko Britanijo, ter da jih bodo za sodelovanje dobro plačali.

Nobena od teh obljub se ni uresničila in sedem britanskih državljanov je že lani vložilo tožbo proti britanski državi in od nje zahtevajo odškodnino.

Britanski državljan Richard Belmar trdi, da sta ga kmalu po aretaciji leta 2002 v ameriškem zaporu v Pakistanu obiskala dva agenta MI5 "Andrew in častnik B"  ter mu obljubljala dober denar za sodelovanje z britansko obveščevalno službo in vrnitev v domovino v roku sedmih dni. Na sedežu britanske obveščevalne službe v Thames Housu naj bi se namreč začel uriti kot tajni agent. Belmar pravi, da se je s tem strinjal in začel odštevati dneve do izpustitve iz zapora. Na dan, ko bi moral biti osvobojen, ga je ameriška vojska iz zapora v Pakistanu najprej premestila v afganistanski zapor v Bagramu, potem pa v Gvantanamo. Belmar je v zaporih v Pakistanu, Afganistanu in Gvantanamu preživel tri leta. Pred nekaj leti so britanski mediji ostro kritizirali oblasti, ker Belmarja niso rekrutirali za boj proti terorizmu, saj bi se verjetno lahko z lahkoto infiltriral med islamske fundamentaliste. Menda so to Britancem svetovali tudi ameriški agenti, MI5 pa se za to iz neznanega razloga ni odločila.

Drugi zapornik, Bisher Al Rawi, pa trdi, da so ga britanski agenti obiskali v ameriškem mornariškem oporišču na Kubi in mu ponudili delo v britanski obveščevalni službi. Agenta "Martin in Matt" sta mu dejala, da sta prišla posebej zaradi njega. Med obiskom so Al Rawiju sneli verige z nog in lisice, agenta pa sta mu prinesla tudi hrano iz McDonaldsa. Al Rawi trdi, da sta ga obveščevalca dolgo zasliševala in mu kazala fotografije ljudi, ki so jih zanimali. Med pogovorom sta mu agenta ponudila službo in mu obljubila, da bo izpuščen že čez nekaj mesecev. Al Rawijeva zgodba je precej zanimiva in se bere kot solidna kriminalka. Gre namreč za pra pra vnuka nekdanjega jordanskega premierja, rojen je bil v Iraku, v Veliko Britanijo pa je prišel s 14-leti, ko je njegovega očeta aretiral režim Sadama Huseina. V Londonu je nekaj časa študiral inženiring, potem pa študij na Londonski univerzi obesil na klin. Al Rawi ni skrival prijateljstva z jordancem, Abu Qatado, radikalnim britanskim klerikom, povezanim z Al Kajdo. Toda istočasno je Al Rawi od 12. septembra 2001, torej dan po terorističnih napadih v ZDA, začel delati za MI5, kar so britanske oblasti pred časom tudi priznale. Bil je pravzaprav prevajalec in kurir med Al Qatado in MI5 - Qatadi je prenašal sporočila MI5, za obveščevalce pa je zbiral informacije. Ko je sodelovanje z MI5, ki ga za njegove usluge ni plačevala, želel prekiniti in se je s prijateljem Jamilom el Banno, ki je tudi pristal v Gvantanamu, želel pridružiti bratu pri nekem poslu v Gambiji, je od gambijskih oblasti prav MI5 zahteval njegovo aretacijo. Razlog - Al Rawi naj bi bil prek Abu Qatade povezan z Al Kajdo. Britanski časnik Independent trdi, da obstajajo skrivni dokumenti iz katerih je razvidno, da so Al Rawija nekaj dni po aretaciji v Gambiji obiskali britanski agenti in ga skušali prisiliti, da bi še naprej delal zanje. V zameno za informacije so mu ponujali svobodo, ko pa je sodelovanje odklonil, so ga britanski obveščevalci prepustili ameriškim preiskovalcem.

Po pisanju časnika Independent so od zanesljivega vira, ki je blizu agentom MI5, izvedeli, da so zaprtim Britancem agenti res marsikaj obljubljali. Agenti so navodila dobili od vodilnih v Londonu, ki pa so se pozneje potegnili nazaj. Časnik navaja besede vira: "Agenti se bojijo, da bodo oni nastradali. Ni prvič, da se odgovornost prelaga na agente na terenu, čeprav obstajajo pisni dokumenti, ki vodijo do vrha v obveščevalni organizaciji in iz katerih je razvidmno, kdo je avtoriziral postopke." Tiskovni predstavnik za zunanje zadeve stranke Liberalnih demokratov Edward Davey je ob tem dejal: "Te obtožbe kažejo na širino vpletenosti MI5 s temi osebami, ki so bile nezakonito odpeljane in zadrževane v Gvantanamu. Očitno je, da je britanska vlada o ameriških postopkih v Gvantanamu, vključno z mučenjem, vedela veliko več, kot je pripravljena priznati."

Sedem nekdanjih zapornikov v Gvantanamu toži britansko zunanje in notranje ministrstvo, obveščevalni službi MI5 in MI6 ter državno tožilstvo.