Podpora dopolnil k predlogu Ollija Rehna

Predsedniki parlamentarnih strank so na današnjih tretjih posvetih s premierom Borutom Pahorjem večinsko podprli dopolnila k predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna o reševanju slovensko-hrvaškega spora o meji, je po srečanju povedal Pahor. Dopolnil nista podprla SNS in SLS.

Kot je po srečanju povedal premier, bo o dopolnilih sedaj v četrtek razpravljala vlada in jih nato poslala v odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Nato bo dopolnila poslala komisarju Rehnu. Od njegovega odgovora pa bo odvisno, ali bo Slovenija Rehnov predlog sprejela, je poudaril Pahor. "Če dopolnil, ki so bistvenega pomena za vitalne interese Slovenije, Evropska komisija ne bo sprejela, Slovenija ne bo sprejela predloga," je zagotovil Pahor. Ni pa želel povedati, koliko in katera dopolnila so danes sprejeli.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je podporo Rehnove predloga kritiziral, češ da gre za kapitulacijo vlade. Jelinčič je po posvetu novinarjem namreč dejal, da je vlada popustila in pripombe omejila na "minimalistično raven, na najnižji možni imenovalec". Po njegovih besedah premier Pahor ob tem pričakuje, da bo Evropska komisija pristala na največ eno pripombo, ki pa bo "zgolj kozmetična".

Gre za dopolnilo, po katerem se lahko pogodbenici v dogovoru z arbitražno komisijo med arbitražnim postopkom dogovorita, da se prijateljsko sporazumeta o reševanju vprašanja meje, torej da postopka ne pripeljeta do konca, je pojasnil Jelinčič. Za vsa ostala dopolnila, kot so načelo zunanje pravičnosti, enotna obravnava meje na kopnem in na morju ter pripombe k sestavi arbitražne komisije, pa premier Pahor po besedah Jelinčiča meni, da v Bruslju nanje ne bodo pristali. Edina rešitev je po prepričanju predsednika SNS, da Evropska komisija zavrne vsa dopolnila in se nato Slovenija negativno izreče o predlogu, vendar pa tudi v tem primeru ni prepričan, da bi vlada to res storila.

Glede političnih posledic morebitnega pristanka na Rehnov predlog je Jelinčič dejal, da se stranke, ki bodo to storile, lahko poslovijo iz slovenskega političnega prostora, vendar pa bo "Slovenija izgubila marsikaj". Po njegovem prepričanju gre za "izdajalsko dejanje, ki mu ni primere v zgodovini".

Poslanec SLS Radovan Žerjav je po drugi strani poudaril, da k besedilu predloga dopolnil stranke na današnjem sestanku niso dodale nič novega v primerjavi s prejšnjim tednom, zato je tudi besedilo z dopolnili za SLS nesprejemljivo. SLS namreč vztraja pri februarskem sklepu DZ, ki opredeljuje minimalna in ne maksimalna stališča Slovenije glede stanja na 25. junij 1991. Besedilo dopolnil, kakršno je, ni v skladu s tem sklepom, je zatrdil. (STA, mh)