Irske žrtve Katoliške cerkve

Sistematična posilstva, pretepanja, poniževanja, ustrahovanja, zanemarjanje - to je doživljalo najmanj 35 tisoč otrok od zgodnjih štiridesetih let prejšnjega stoletja pa do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja v več kot sto verskih in nekaj državnih ustanovah, kjer so delali katoliški duhovniki in nune, je po devetih letih temeljitega dela ugotovila Komisija za preiskave zlorab otrok na Irskem.

Posebno komisijo je leta 2000 imenoval nekdanji irski premier Bertie Ahern, potem ko je irska državna televizija RTE leta 1999 v dokumentarni seriji States of Fear razkrila zlorabe otrok v ubožnicah, vzgojnih zavodih, sirotišnicah, semeniščih in drugih ustanovah, ki jih je vodila katoliška cerkev.

Včeraj objavljeno poročilo je šokantno in grozljivo. Na več kot 2500 straneh so med drugim zabeležena pričevanja še vedno travmatiziranih okoli 2500 moških in žensk, zdaj starih od 30 do 80 let. Sistem jih je obravnaval kot zapornike in sužnje, ne pa ljudi s pravicami in človeškim potencialom. V vmesnem poročilu, objavljenem leta 2003, so bila zabeležena pričevanja več kot 700 moških in žensk, ki so pripovedovali, kako so bili vsakodnevno pretepani z usnjenimi jermeni, palicami, kmečkim orodjem… Drugi so bili spolno zlorabljani, celo skupinsko posiljeni. "Več kot 35 tisoč otrok je živelo pod režimom psihičnih, spolnih in čustvenih zlorab ter zanemarjanja," pravi Maeve Lewis, psihiatrinja in direktorica irske človekoljubne organizacije One in Four.

Dekleta, ki so jih nadzirale nune iz reda Sester usmiljenk so bila sicer manj spolno zlorabljana, zato pa velikokrat pretepena in ponižana, kar naj bi jim vcepilo občutek ničvrednosti. V poročilu so zapisana pričevanja o ritualnih pretepanjih in ščitenju pedofilov med katoliškimi duhovniki.
Poročilo tudi ugotavlja, da vladni inšpektorji niso ustavili kroničnega pretepanja, posilstev in poniževanja. Prav zaradi nezadostnega sodelovanja ministrstva za šolstvo, ki je sicer odgovorno za nadzor in reguliranje večine otroških institucij v državi, je leta 2003 kot vodja Komisije za preiskave zlorab otrok odstopila sodnica Mary Laffoy.

Komisija sicer preiskuje več katoliških redov, predvsem pa red Sester usmiljenk in red Bratov kapucinov, ki so na Irskem vodili največ otroških institucij, ki danes k sreči ne obstajajo več, toda preiskava, ki kljub najnovejšemu poročilu še ni zaključena, naj bi postregla s konkretnimi ugotovitvami glede posameznih institucij in storilcev. Toda imen storilcev, razen tistih, ki so bili za pedofilstvo pravnomočno obtoženi, poročilo ne bo smelo vsebovati. Katoliški red Bratov kapucinov je namreč leta 2004 komisijo tožil in dosegel prepoved objave imen svojih članov, živih in mrtvih, v kateremkoli poročilu Komisije za preiskave zlorab otrok v katoliških ustanovah na Irskem.

V poročilu o endemičnih zlorabah v otroških katoliških institucijah, predvsem tistih za dečke,  je tudi jasno zapisano, da je Rimskokatoliška cerkev vedela za spolne in druge zlorabe otrok na Irskem, a o tem molčala in ščitila pedofile v svojih vrstah. Julija bo komisija objavila še eno poročilo in sicer o tem, kako je Katoliška cerkev obravnavala pritožbe o spolnih zlorabah otrok.