Peking z ostro blokado “proslavlja” krvavo obletnico
Kitajska se je dobro pripravil na 20. obletnico nasilnega zatrtja prodemokratičnih protestov na Trgu nebeškega miru – oblasti so vse sile uperile v to, da bi zatrle vsakršen poskus spomina na neljube dogodke. Kitajska vlada bo politično izjemno občutljivo obletnico kot običajno obeležila z molkom, kar priča o tem, da se dobro zaveda brazgotin, ki so ostale po zatrtju šest tednov trajajočih mirnih protestov v središču Pekinga. Oblasti so med drugim blokirale tudi spletne strani, internetne forume in spletne mreže, kot je Twitter. S tem naj bi ob obletnici krvavih dogodkov v noči s 3. na 4. junij 1989 poskušala zajeziti politične razprave na svetovnem spletu, Peking pa je okrepil tudi varnostne ukrepe na Trgu nebeškega miru, prav tako pa je zaostril omejitve, s katerimi se soočajo politični oporečniki, še navaja AFP.
Kitajske oblasti so se lotile tudi poročanja tujih televizij, tako da se ob poročilih o obletnici na britanskem BBC in ameriškem CNN zatemnijo ekrani. Peking že sicer v kočljivejših obdobjih blokira dostop do spletnih strani, kot so YouTube, kitajski servis BBC in organizacije za svobodo medijev Novinarji brez meja, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Novinarji brez meja so ob zadnjih korakih Pekinga v sporočilu za javnost navedli, da "kitajski mediji 20 let kasneje še vedno ne morejo svobodno poročati o neusmiljenem zatrtju kitajskega prodemokratičnega gibanja v juniju 1989". "Informacijska zatemnitev je bila 20 let tako učinkovita, da večina mladih Kitajcev ne ve ničesar o teh pomembnih dogodkih," so dodali. Ob obletnici se je oglasil ameriški kongres, ki je Kitajsko pozval, naj ob sodelovanju z ZN uvede preiskavo dogodkov izpred 20 let in osvobodi vse politične zapornike. Predstavniški dom kongresa je z veliko večino glasov izglasoval ustrezno resolucijo, ki obenem izraža sočutje umrlim v zatrtju.
Za kitajske voditelje je brutalno zatrtje demonstracij pod vodstvom študentov, med katerim je bilo ubitih več sto, po nekaterih podatkih celo več tisoč ljudi, tabu tema, vendar so oporečniki prepričani, da bo javnost nekoč zahtevala njihovo odgovornost. "Ljudje se spominjajo tega datuma, ker želijo, da komunistična partija prevzame odgovornost za zločine, ki jih je zagrešila," meni 53-letni Qi Zhiyong, ki je ostal brez noge, potem ko ga je nedaleč od Tiananmena zadela krogla. "Opominja jih, da se bo partija zatekla k nebrzdanemu nasilju vsakokrat, ko se bo počutila ogroženo," dodaja po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Tisti, ki se bodo kljub vsemu odločili javno obeležiti obletnico, bodo to verjetno storili potiho. Aktivistične skupine so državljane pozvale, naj se oblečejo v belo - tradicionalno barvo žalovanja - v spomin na ubite v kaosu, ki je izbruhnil ob posredovanju tankov in vojakov proti protestnikom.
Leto 1989 je bilo katastrofalno za komunistične režime po vsem svetu in tudi kitajska vladajoča partija se je znašla v sporu z demokratičnimi aktivisti, ki so oporekali njeni avtoritarni vladavini. Prodemokratično gibanje na Tiananmenu se je začelo sredi aprila, ko se je javno žalovanje za pokojnim nekdanjim voditeljem partije in priljubljenim reformistom Hu Yaobangom postopoma spremenilo v pozive študentov k političnim reformam in ukrepom proti korupciji. Mladi študenti so se vse bolj množično zbirali na Tiananmenu, simboličnem središču politične moči na Kitajskem. Udeležence protestov, ki so se le nekaj tednov pred tem zdeli praktično nemogoči, je prevzela evforija. "Povsod so bili transparenti. To so bile prve politične demonstracije v zgodovini Ljudske republike Kitajske," se spominja eden od študentskih voditeljev Wang Dan.
Največji trg na svetu so napolnili pozivi k demokraciji in svobodi, tisoči so gladovno stavkali, karizmatični aktivist Wu'er Kaixi pa je prekinil premiera Li Penga med srečanjem s študenti, ki ga je v živo prenašala državna televizija.
Dogajanje je opazoval ves svet, saj so se v Pekingu zbrale novinarske ekipe od vsepovsod, ki so spremljale zgodovinski obisk takratnega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. Novinarji so bili nazadnje priča dogodku, ki je bil veliko pomembnejši. Zaradi protestov je nastal spor znotraj vladajoče elite med trdo linijo pod vodstvom premiera Li Penga in zmerno strujo pod vodstvom generalnega sekretarja komunistične partije Zhao Ziyanga. Takratni kitajski voditelj Deng Xiaoping je tehtnico prevesil na stran konservativcev. Zhao je bil odstavljen s položaja in je do smrti leta 2005 živel v hišnem priporu. Oblasti so študentske demonstracije razglasile za "kontrarevolucionarni upor" in nad protestnike poslale pripadnike ljudske osvobodilne armade. Sanje celotne generacije o demokraciji so se v nekaj trenutkih razblinile.
Število ubitih v noči s 3. na 4. junij je še danes neznanka. Po uradnih podatkih kitajskih oblasti je bilo ubitih 241 ljudi, od tega 36 študentov, medtem ko oporečniki trdijo, da je bilo ubitih več tisoč ljudi.
Mednarodna skupnost je obsodila zatrtje in Kitajsko za nekaj let izobčila, zahodne države pa so študentskim voditeljem ponudile zatočišče. Kitajska se je medtem že zdavnaj vrnila na mednarodno prizorišče. Komunistična partija je od takrat le še utrdila svojo oblast, državo pa spremenila v tretje največje gospodarstvo na svetu. Oblasti še danes vztrajajo, da so protesti leta 1989 ogrozili vladavino komunistične partije in jih je bilo treba zatreti, da bi ohranili politično stabilnost in gospodarske reforme. (STA, mh)