Stanje permanentne vojne

Poročilo uglednega švedskega mirovnega inštituta SIPRI o oboroževanju v svetu navaja, da so leta 2008 svetovni izdatki za oboroževanje v primerjavi z letom 2007 narasli za 4 odstotke, na 1464 milijard dolarjev, s čimer je bil spet dosežen nov rekord. V zadnjih desetih letih je oboroževanje v svetu naraslo za 45 odstotkov, za kar so daleč najbolj, in sicer za skoraj dve tretjini celotnega porasta, odgovorne ZDA s svojo permanentno vojno 'proti terorizmu', katere osrednji pokrovitelji so zahodne vojaške korporacije. Po zadnjih razpoložljivih podatkih inštituta SIPRI iz leta 2007 je velika večina od glavnih sto proizvajalcev orožja iz Amerike in Evrope. Zasedbi Afganistana in Iraka sta v celoti razkrili vojno profiterstvo. Vojaške in zasebne varnostne korporacije so se prek različnih goljufij okoristile z več sto milijoni, če že ne milijardami dolarjev ameriških davkoplačevalcev. Poleg tega je Pentagon v času Busheve administracije začel vojno pospešeno privatizirati z najemanjem celih armad plačancev, ki jih dobavljajo varnostna podjetja, s čimer je cena obeh vojn vrtoglavo narasla.

Napačno in naivno bi bilo prepričanje, da bo Obamova administracija naredila konec temu. Nasprotno. Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva je v drugem četrtletju tega leta število zasebnih plačancev, ki delajo za Pentagon, v Afganistanu naraslo že za 29 odstotkov, njihovo število v Iraku pa za 23 odstotkov. Vseh skupaj jih je 242.647. Na Obamove trditve, da se ZDA vojaško umikajo iz Iraka, je zato treba gledati z velikim prezirom. Ameriški vojni poročevalec Jeremy Scahill je v nedavnem intervjuju za TV-mrežo PBS dejal: »Amerika je s svojim neverjetnim zanašanjem na zasebne vojaške pogodbenike ustvarila nov sistem bojevanja: ves svet spremeniš v polje za rekrutiranje. Naraščanje vojskovanja povežeš s korporativnimi dobički in tako pridobiš zanimanje teh korporacij, da sodelujejo v tvojih vojnah.«

Smo v razmerah permanentne vojne, ki je katastrofalna v svetovnem pomenu. Večkrat nagrajeni ameriški novinar Chris Hedges je za spletni časopis AlterNet zapisal: »Množično zapravljanje za oboroževanje ima hude družbene posledice. Ker se denar vlaga v vojne, razpadajo mostovi, nasipi, šole, bolni in brezposelni so zapostavljeni. Na tisoče milijard dolarjev zunanjega dolga ogroža valuto in gospodarstvo. Permanentna vojna uničuje liberalna, demokratična gibanja. Državljani so bombardirani z zahrbtno vojaško retoriko in s strahom.« V kultni knjigi Pentagon Capitalism iz leta 1970 Seymour Melman vojaško industrijo opiše kot virus, ki uničuje gospodarstvo in ki z dajanjem prednosti svojim prioritetam spreminja družbo. Ali pa ta družba sploh nima možnosti, da bi se postavila na noge. Recimo Irak, ki resnično potrebuje pomoč, je lani za oboroževanje zapravil 133 odstotkov več denarja kot leto prej. Zakaj, če pa je nasilje v tem času menda tako zelo upadlo?

Največji proizvajalec orožja je zdaj ameriški Boeing. To je podjetje, ki ustvarja najbolj izpopolnjene vojaške lovce in bombnike, hkrati pa ni sposobno v postavljenih rokih proizvesti civilnih letal. Dostava Boeingovega novega medcelinskega potniškega letala 747-8, sprva načrtovanega za leto 2009, je bila recimo že dvakrat prestavljena, nazadnje na leto 2011. BBC navaja, da bodo na letalskem sejmu v Parizu prihodnji teden v ospredju zanimanja predvsem vojaške, ne pa civilne letalske korporacije, saj so te zdaj v velikih težavah. Sočasno je britanski časopis Telegraph poročal: »Letalske družbe bodo po navedbah združenja International Air Transport Association zmanjšale velikost žlic in opustile časopise na letalih, da bi privarčevale pri gorivu zaradi recesije.«

Več berite v novi Mladini