Neonacisti po hrvaško

»Gre za organizirane skupine, ki delujejo kot mitska Hidra: odsekaš eno glavo in zraste druga. Vedno nekdo vskoči in prevzame pobudo. Lahko poči na gay prideu. Če si pripravljen, se lahko pridružiš in vidiš na lastne oči,« je R. nagovarjal novinarja Jutarnjega lista Marinka Brkića Tota, naj razišče zagrebško skrajno desničarsko sceno. Čeprav je vedel, da gre za skrajneže, mlade in nevarne ljudi, ki sami sebe imenujejo ustaši, neofašisti in naciskini, se je odločil, da res razišče, kako delujejo, kaj jih povezuje in kaj jih ločuje. Tako sta skupaj s kolegom Tomislavom Novakom stopila v hrvaško naci podzemlje.

V Zagrebu so od leta 1999 zabeležili 15 napadov – kar je dvakrat več kot drugod na Hrvaškem, samo v zadnjih treh mesecih pa je nova generacija presegla desetletno »delo« skinov v Pulju, Reki, Splitu in Dubrovniku. Tako so po vsej Hrvaški v desetletnem obdobju zabeležili 23 napadov skinov, čeprav je številka pretirano nizka, saj naj bi skini napadli vsak konec tedna, žrtve pa imajo največkrat razbite nosove, podpludbe in praske. Vsi uradno prijavljeni napadi so raziskani, policija pa je privedla 48 ljudi.

»Obul sem stare martenske, ki so mi ostale iz časov, ko sem se oblačil kot punker, jim nadel bele vezalke in se vsakih nekaj dni sprehodil po centru Zagreba. V lokalih in parkih sem poslušal pogovore drugi 'kolegov' skinov': 'Dejmo se napit in provocirat in če bo kdo uletel, bo v redu.' Izvedel pa sem, da ti skini kot pripadniki Bad Blue Boyjsov radi obiskujejo tudi nogometne tekme skupaj s pripadniki še bolj radikalnega Agram crewa,« piše Marinko Brkić Tot. »Če v pretepu dobiš kakšno poškodbo, ne pojdi takoj v bolnišnico, ker zdravniki prijavijo policiji. Raje potrpi, če res ne gre drugače pa pojdi čez kakšen dan in si izmisli kakšno poškodbo,« so bili nasveti skinov.

»Kadar nisem bil z ekipo na ulici, sem pregledoval forume, kjer so me sprejeli kot novega člana, ki ga 'zanima ustaška ideologija'. Opazil sem, da se isti nadimki pojavljajo na več forumih.« Čeprav je Novak od policije dobil uradno stališče, da hrvaški skini niso povezani s podobnimi evropskimi skupinami, je Tot na internetu prišel do biltena Novo doba, ki ga prek spleta razpečuje Nacionalsocialistična svetovna organizacija. Bilten je tudi v hrvaškem jeziku, na 15. straneh pa objavljajo predvsem pogovore z »znanimi« nacisti, obstaja pa tudi stalna rubrika Tako je govoril Hitler. Za opremo uporabljajo z zakonom prepovedane nacistične simbole, načenjajo pa različne teme: v šesti številki je tudi članek z naslovom Boj hrvaštva proti židovstvu v preteklosti.

»Prav ta bilten je glavno čtivo mladih naciskinov. K tisku sodi tudi glasilo Stekliš, ki ga ureja 21-letni Alen Matušin, ki je bil na volitvah kandidat Hrvaške čiste stranke prava (HČSP). Prišel sem do posnetkov telefonskega pogovora med Matušinom in organizatorji lanske demonstracije Krug za trg, ki jim svetuje, naj ne nosijo ustaških simbolov,« piše Tot. »Vem da, tako kot mi, to nosite v srcu, ampak raje ne kažite zaradi novinarjev,« je svetoval Miljak.

Na forumu se je s Totom povezal nekdo, ki mu je ponudil seznam ljudi, ki se imajo za naciste. »Prejšnji ponedeljek sem dobil CD s seznamom forumov in nekaj sto fotografij ljudi, oblečenih v fašistično simboliko. Napisana so imena in priimki posameznikom, notranje ministrstvo pa je potrdilo, da imajo nekateri od njih policijske dosjeje. Očitno dobro seznanjen vir me je opozoril, da je seznam delo skupine državljanov, ki so se, takoj kot jaz sam, priklopili zaprtim skupinam in forumom, da bi razkrili 'kdo je kdo v hrvaškem fašizmu 21. stoletja',« piše Tot. Na CD in v pismu, ki ga je dobil Jutarnji list, so večoinoma fotografije s Facebooka, ki jih je naš anonimni pošiljatel prekopiral s profila članov. Poslal je tudi seznam skupin, ki prek Facebooka propagirajo fašizem. Vse skupja so novinarji Jutarnjega lista predali sekretarju notranjega ministrstva Dubravku Novaku, ki se strinja, da gre za kršenje zakona in je napovedal ukrepe proti ljudem na fotografijah. (mh)