Uredništvo

6. 10. 2010  |  Politika

Vegrad v stečaju

/media/www/slike.old/novice/vegrad_bk.jpg

© Borut Krajnc

Okrožno sodišče v Celju je danes objavilo sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave in začetku stečajnega postopka nad družbo Vegrad iz Velenja. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo Alenko Gril, ki je spremljala tudi dosedanji postopek prisilne poravnave. Upniki imajo v okviru stečajnega postopka tri mesece časa za prijavo terjatev.

Zadnji rok za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je tako 6. januar 2011. Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v stečajnem postopku, je razvidno iz sklepa, ki ga je sodišče danes objavilo na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Danes objavljen sklep sodišča o začetku stečaja Vegrada še ni pravnomočen, pritožbe so možne v 15 dneh.

Delavci Vegrada, ki od 20. septembra stavkajo zaradi neporavnanih izplačil, so začetek stečaja Vegrada sprejeli z odobravanjem, je STA dejal sindikalist Srečko Čater. Gre za 633 delavcev, ki so zaposleni v matični družbi Vegrad in katerih prihodnost je zdaj odvisna predvsem od državnih institucij v smislu jamstvenega sklada in zavarovanja za primer brezposelnosti, je dodal Čater. Z nelagodnostjo pa so informacijo sprejeli ostali delavci Vegradovih hčerinskih podjetij, teh je dobrih 400, ki prav tako več mesecev niso dobili plač, njihov položaj pa je negotov. Tukaj je zdaj pristojnost stečajne upraviteljice, da sprejme ustrezne odločitve, pravi Čater, ki upa, da se bo stečajna upraviteljica v četrtek udeležila jutranjega sestanka stavkovnega odbora in predstavila svoje načrte glede postopka. Takrat bo tudi znano, kako se bodo nadaljevale morebitne stavkovne aktivnosti.

V sindikatu pričakujejo čim prejšnje odpovedi pogodb o zaposlitvi za zaposlene, da bodo lahko čim prej uveljavljali plačila iz jamstvenega sklada in druga nadomestila. Do izplačil jamstvenega sklada so po Čatrovih besedah upravičeni tudi tuji delavci z delovnimi dovoljenji, ne pa tudi do nadomestil za čas brezposelnosti. Imajo pa velike težave pri podaljševanju delovnih dovoljenj, saj ne morejo izkazovati zadostnih prilivov, je dodal Čater. Povedal je tudi, da so v torek in danes na Vegrad prišli kriminalisti, ki preiskujejo sum odtujevanja in uničevanja dokaznega materiala. Po njegovih besedah je bilo z Vegrada ukradenih 16 žigov.

Začetek stečaja je bil pričakovan, je sklep sodišča na kratko komentiral predsednik nadzornega sveta Vegrada v odstopu Klemen Boštjančič. Nova uprava je tako potrebovala mesec dni časa, da je ugotovila, da prisilna poravnava, ki jo je predlagalo prejšnje vodstvo, ni izvedljiva, je dodal. Na vprašanje, kaj stečaj pomeni za 833 stanovanj v Celovških dvorih, pa je Boštjančič poudaril, da je to projekt podjetja AM, ki je dejansko "vnukinja" Vegrada, ker je vmes še hčerinsko podjetje AV. Kaj se bo zgodilo s hčerinskimi družbami Vegrada v okviru stečaja, je stvar stečajne upraviteljice, ki mora oceniti premoženje in se odločiti o postopkih. Za stanovanja, ki so bila prodana in lastniško urejena, naj ne bi bilo težav, ostalo pa je stvar dogovorov, ocenjuje Boštjančič.

Stečaj Vegrada so sredi poletja že zahtevali nekateri upniki, vendar je sodišče dalo prednost predlogu prisilni poravnave, ki ga je podala prejšnja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Prisilna poravnava se je začela 1. septembra, zdajšnji direktor Vegrada Boris Medved pa je 30. septembra na sodišče vložil umik predloga prisilne poravnave, saj je ocenil, da ta ni izvedljiva.

Težave Vegrada, ki je bilo eno največjih slovenskih gradbenih podjetij, so se začele stopnjevati v letošnjem letu, zaradi česar so banke februarja blokirale račune podjetja. S tem so se začele stopnjevati težave pri izplačilih plač zaposlenim, vse glasnejši pa so bili tudi dobavitelji in podizvajalci Vegrada.

Vodstvo Vegrada takrat na čelu s Hildo Tovšak je 12. avgusta razglasila plačilno nesposobnost podjetja in predlagalo prisilno poravnavo. V načrtu finančne reorganizacije je Vegrad navadnim upnikom, ki so imeli konec junija do Vegrada skoraj 186 milijonov evrov terjatev, predlagal, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. Vsem upnikom skupaj pa je Vegrad konec junija letos dolžan skoraj 241 milijonov evrov. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.