Plačo je dovoljeno izplačati v kuverti na roko

Delavci podjetja Konstruktor so namesto plač dobili na roke po 100 evrov. Tudi lastnik družbe Delo Revije je zaposlenim ponujal, da jim bo plače, ki jim jih dolguje, izplačal v kuverti na roko. Ker je treba od plač in drugih prihodkov plačati prispevke in davke, se postavlja vprašanje, ali so izplačila v gotovini na roko sploh zakonita, pa tudi, ali delavci s sprejetjem tega denarja tvegajo, da bo država čez nekaj časa od njih zahtevala plačilo predpisanih davkov in prispevkov, ker bo morebiti ugotovila, da delodajalec tega ni storil. Ta bojazen je upravičena, ker se je za nekatera podjetja v težavah že izkazalo, da ne plačujejo prispevkov za zaposlene. Delavcem v Vegradu ter Viator & Vektorju so prispevke, davke in odtegljaje za kredite, plačilo preživnin sicer obračunali, a denarja prejemnikom niso nakazali.

Ali naj delavci izplačila na roko vendarle zavrnejo, kljub stiski in tveganju, da tudi tega denarja zagotovo ne bodo nikoli videli, če ga ne bodo vzeli? Na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da konkretnih primerov ne morejo komentirati. So pa razložili, da pogoje za izplačilo plač določa zakon o delovnih razmerjih. Zakon kot obvezno sestavino pogodbe o zaposlitvi med drugim določa tudi določilo o znesku osnovne plače delavca ter določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače. »Dogovor strank glede navedenih vprašanj je lahko izrecen, lahko pa se pogodba o zaposlitvi sklicuje na kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Ta dogovor je za delodajalca zavezujoč, zato ga ne more enostransko spreminjati,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Izplačilo plač v gotovini na roke je mogoče. Plačo je namreč dovoljeno izplačevati brezgotovinsko ali gotovinsko. Če delodajalec plačo nakazuje na bančni račun delavca (to je pri nas običajno) ali na drug brezgotovinski način, mora delavec imeti plačo na voljo na določen plačilni dan, razen če se z delodajalcem ne dogovorita drugače, pravijo na ministrstvu.

Varstvo plače kot eno temeljnih načel v zvezi z izplačilom plače »zahteva, da je delavcu njegova plača, do katere je upravičen, dejansko izplačana, in sicer pravočasno, redno in pravilno, tako da lahko svobodno razpolaga z njo«. Plačilna obdobja ne smejo biti daljša od enega meseca, lahko pa so krajša.

Na ministrstvu za delo razlagajo, da mora delodajalec v skladu z zakonom o delovnih razmerjih delavcu ob vsakem izplačilu plače ter do 31. januarja novega koledarskega leta izdati pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za preteklo koledarsko leto. »Pri izplačilu za posamezno plačilno obdobje mora biti torej iz pisnega obračuna razvidno celotno delavčevo plačilo z vsemi njegovimi sestavnimi deli, do katerih je upravičen, neto in bruto znesek, prispevki za socialno varnost, davki, morebitni odtegljaji, poračuni in podobno ter končni znesek izplačila. Namen takšnega pisnega obračuna plače je, da se delavcu omogoči ustrezen pregled, seznanjenost z njegovo plačo in dejanskim obračunom. Če posameznik sumi, da gre za nezakonito izplačilo plač, svetujemo, da se obrne na inšpektorat za delo,« pravijo na ministrstvu za delo.