Zvišanje kazni z 11 na 17 evrov
V Franciji se kazni za nepravilno parkiranje niso spremenile od leta 1986
Jure Erznožnik
MLADINA, št. 31, 5. 8. 2011
Ko je tedanji francoski proračunski minister François Baroin (zdaj minister za gospodarstvo) 8. februarja letos napovedal 55-odstotno zvišanje kazni za nepravilno parkiranje, so bili Francozi ogorčeni. Namesto dosedanjih 11 bo od 1. avgusta kazen znašala celih 17 (!) evrov. Ogorčenje se je od takrat sicer že malce poleglo, saj minister ni napovedal, kdaj bo začela veljati nova ureditev, zdaj pa se je okrog nje spet dvignilo nemalo prahu. Francozi so te dni v anketah jadikovali, da »je država prepožrešna«, da takšno zvišanje kazni »ni več dostojno«, da si »zdaj marsikdo sploh ne bo več mogel privoščiti, da bi se z avtom pripeljal v mesto«. Pozor, gre za razliko 6 evrov!
Jure Erznožnik
MLADINA, št. 31, 5. 8. 2011
Ko je tedanji francoski proračunski minister François Baroin (zdaj minister za gospodarstvo) 8. februarja letos napovedal 55-odstotno zvišanje kazni za nepravilno parkiranje, so bili Francozi ogorčeni. Namesto dosedanjih 11 bo od 1. avgusta kazen znašala celih 17 (!) evrov. Ogorčenje se je od takrat sicer že malce poleglo, saj minister ni napovedal, kdaj bo začela veljati nova ureditev, zdaj pa se je okrog nje spet dvignilo nemalo prahu. Francozi so te dni v anketah jadikovali, da »je država prepožrešna«, da takšno zvišanje kazni »ni več dostojno«, da si »zdaj marsikdo sploh ne bo več mogel privoščiti, da bi se z avtom pripeljal v mesto«. Pozor, gre za razliko 6 evrov!
Odlok, objavljen v uradnem listu, naj bi bil namenjen tistim kršiteljem, ki ne upoštevajo najdaljšega dovoljenega časa parkiranja, ne vplačajo nadomestila za parkiranje pri parkirni uri ali parkirajo na prehodu za pešce ali v nepravi smeri v enosmerni ulici. Zvišanje kazni so že desetletje zahtevali župani mest in občin, za katere so zbrana sredstva neposreden priliv v proračune. Triinpetdeset odstotkov zbranih kazni namreč ostane lokalnim skupnostim, 47 jih pobere država, z njimi pa financira izboljšave cestne infrastrukture. Izjema so le nekatera večja mesta, v Parizu gredo, denimo, vsa sredstva od kazni za subvencijo javnega prevoza.
Zvišanje kazni so že desetletje zahtevali župani mest in občin, za katere so zbrana sredstva neposreden priliv v proračune.
Vsekakor je zanimivo, da se kazni za nepravilno parkiranje v vsej Franciji niso spremenile že 25 let, niti v mestih niti na podeželju, zadnjo spremembo je parlament izglasoval leta 1986, nominirana je bila seveda še v frankih, znašala pa je 75 frankov. V vseh teh letih se je zato kajpak bolj splačalo dobiti kazen 11 evrov kot pa plačati celodnevno parkiranje na ulici, kjer je cena lahko dosegla tudi 24 evrov. Vsepovsod po državi je bilo na ulicah zato parkiranih veliko osebnih vozil, ki so imela za brisalci zataknjene cele šope obvestil o prekršku, »prihranek« voznikov (v primerjavi s stroški pravilnega parkiranja z listkom iz parkirne ure) je na mesec lahko znašal skoraj 400 evrov. Prav zato je več poslancev in predstavnikov lokalnih skupnosti zahtevalo še višje kazni, nekateri so predlagali 20, 25, v Parizu pa celo 35 evrov, minister pa v »kriznih« časih ni hotel še dodatno obremenjevati že tako obremenjenih državljanov.
Višje kazni naj bi vsem občinam v državi, ki so doslej na leto s kaznovanjem nepravilnega parkiranja skupaj zbrale 600 milijonov, prinesle dodatnih 36 milijonov evrov. V vsej 65-milijonski državi! V neki drugi državici na robu EU, kjer je povprečna mesečna bruto plača skoraj 1200 evrov nižja, pa se samo v prestolnici, kjer nepravilno parkiranje stane 200 evrov, nadejajo v enem letu s kaznimi zbrati 5 milijonov evrov.