Pridelava hrane ima prednost

Kmetje naj bi v prihodnje del prihodka pridobivali tudi s pridobivanjem energije iz obnovljivih virov. To dejavnost naj bi vključili v ukrepe za razvoj podeželja. Sloveniji bi to vsekakor prišlo prav, saj mora v skladu z zavezami EU v podnebno-energetskem svežnju do leta 2020 delež obnovljivih virov v končni rabi energije povečati s 16 na 25 odstotkov. A kmetijski ministri držav članic EU, med katerimi je tudi slovenski Dejan Židan, pravijo, da je prva naloga kmetov v EU zagotovitev varne oskrbe s hrano.

»To ne pomeni, da obnovljivi viri energije niso priložnost za kmetijstvo. So priložnost, a pridobivanje energije mora temeljiti na stranskih proizvodih v kmetijstvu,« razlaga minister. Kmetijsko in lesno biomaso je treba do bioplinarn in drugih naprav za pridobivanje energije voziti po kratkih poteh, saj ni smiselno, da bi jih prevažali na dolge proge in z njihovim prevozom povzročili več izpustov toplogrednih plinov, kot bi jih z njihovo uporabo prihranili. Prav tako ni smiselno domače njive uporabiti za pridelavo poljščin za energetske namene, hrano pa uvažati iz oddaljenih držav.

Tretji pogoj pa je, da mora biti pridobivanje energije iz obnovljivih virov usklajeno z velikostjo kmetij. Poleg tega je prednost treba dati mini in mikro bioplinarnam, ki znižujejo izpuste toplogrednih plinov, znižujejo pa tudi stroške kmetijske pridelave, saj stranske proizvode iz kmetijstva uporabljajo za pridobivanje energije.

Vir za pridobivanje energije iz obnovljivih virov je tudi les in Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v EU. Ministri, pristojni za energijo, so se na rednem junijskem zasedanju seznanili z informacijo o merilih za trajnostno izrabo biomase. Medtem ko evropska komisija preučuje, ali bi bilo treba pripraviti evropsko shemo za energetsko izrabo biomase, Švedska in podpornice njenega predloga, med njimi je tudi Slovenija, opozarjajo, da je treba upoštevati, da imajo države različne gozdove, zato bi jim morali omogočiti, da bi podrobnejša merila za izrabo biomase v energetske namene določile na nacionalni ravni.

Na vprašanje, kakšne so možnosti za slovenske kmete, da bi pridobivali energijo iz obnovljivih virov, je Židan odgovoril, da smo bili doslej priča stihijskemu razvoju na tem področju. Na pobudo stroke in zainteresirane javnosti ministrstvo za kmetijstvo pripravlja strategijo za uporabo kmetijske in gozdarske biomase. Pripravljena bo predvidoma v treh do štirih mesecih.

Večina udeležencev posveta o osnutku strategije v državnem svetu se je strinjala, da je v Sloveniji za energetske namene bolj primerna uporaba odpadne kmetijske in lesne biomase, ker za pridelavo poljščin zgolj v energetske namene ni na voljo dovolj kmetijskih površin. Strinjali so se tudi, da je energetske rastline za biomaso smiselno pridelovati le na zemljiščih, ki so onesnažena ali manj vredna. Razpravljavci so izpostavili, da je gozd bogat vir za predelavo odpadne gozdne in lesne biomase v energijo, vendar je problem v veliki razpršenosti lastništva gozdov, zato bo potrebno povezovanje med lastniki.

Najboljša drevesa je seveda škoda uporabiti za lesno biomaso, so pa za to primerni odpadki lesne industrije ter odpadki in druga biomasa v gozdu.