Počasno lovljenje francosko-nemške kompozicije

Pahorjev marčevski obisk v Franciji počasi daje rezultate, a zelo vidnih (še) ne

Marjan Horvat
MLADINA, št. 32, 12. 8. 2011

Premier Borut Pahor je v začetku letošnjega leta napovedal gospodarsko in politično približevanje Slovenije največjima evropskima državama, Franciji in Nemčiji. S politiko krepitve odnosov z obema velikima trgovinskima partnericama, kar je poimenoval »vstop na nemško-francoski vlak razvoja«, je bržkone želel prilagoditi gospodarsko politiko države evrovelikanoma in okrepiti konkurenčnost vse bolj klecajočega gospodarstva.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marjan Horvat
MLADINA, št. 32, 12. 8. 2011

Premier Borut Pahor je v začetku letošnjega leta napovedal gospodarsko in politično približevanje Slovenije največjima evropskima državama, Franciji in Nemčiji. S politiko krepitve odnosov z obema velikima trgovinskima partnericama, kar je poimenoval »vstop na nemško-francoski vlak razvoja«, je bržkone želel prilagoditi gospodarsko politiko države evrovelikanoma in okrepiti konkurenčnost vse bolj klecajočega gospodarstva.

Zato se je marca letos sestal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Podpisala sta meddržavni sporazum o strateškem partnerstvu, 30. avgusta pa naj bi predvidoma v Ljubljani Pahor z nemško kanclerko Angelo Merkel podpisal deklaracijo o poglobljenem sodelovanju v politiki, gospodarstvu, znanosti in kulturi med državama, vendar za zdaj še ni jasno, ali se bo to res zgodilo. Sicer pa je premier Pahor pogosto opozarjal, da je za Slovenijo edina razvojna priložnost vstop na nemško-francoski vlak razvoja. Sporazum o strateškem partnerstvu med Francijo in Slovenijo se osredotoča na politično, gospodarsko, okoljsko in visokošolsko sodelovanje. In pričakovati je bilo, da bodo francoski investitorji vložili v Slovenijo kar nekaj milijard evrov.

Zanimalo nas je, kako se podpisani sporazum uresničuje? Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in šport so nam poslali seznam sporazumov, ki sta jih na tem področju že sklenili državi. Težišče je na programu Proteus, ki sta ga sprejeli leta 1994, na podlagi tega so izobraževalne in raziskovalne institucije iz obeh držav skupaj izpeljale 250 projektov, povezanih z biologijo, medicino, zdravjem, kemijo in inženirstvom ter nekaj s humanističnimi znanostmi. Letos je v fazi izvedbe še sedemnajst projektov. Znanstveniki obeh držav pa skupaj sodelujejo tudi pri kar nekaj mednarodnih projektih.

Slovenska podjetja bi hotela postati pomemben partner še drugih francoskih podjetij avtomobilske industrije, ne samo Renaulta.

Tudi na ministrstvu za okolje in prostor so našteli nekaj skupnih projektov in oblik sodelovanja. Takšen je bilateralni projekt doseljevanja medvedov iz Slovenije v Pireneje, ki je »živel« v letih 1996/97 in 2006, letos pa je na predlog francoske strani »zamrznjen«, saj medvedi ne bodo potovali v Francijo. Triglavski narodni park sodeluje s francoskim parkom Les Ecrins. Redna, skoraj vsakomesečna srečanja, pa potekajo tudi s francoskimi strokovnjaki v sklopu mednarodnega sodelovanja za jedrsko varnost.

Na gospodarskem ministrstvu so letos pripravili srečanje predstavnikov slovenskih podjetij iz avtomobilske panoge s predstavnikom Renaulta Pierrom Dolsanom. Slovenska podjetja bi hotela postati pomemben partner še drugih francoskih podjetij avtomobilske industrije, ne samo Renaulta. Ne zgolj pri dobavi delov, ampak tudi v razvoju. Ni pa še vidnejših rezultatov sodelovanja v energetiki.

No, konec meseca bo na obisku v Sloveniji nemška kanclerka Merklova. Obisk bo kratek, je pa že drugi po vrsti, saj je bila pri nas že leta 2007, ko jo je gostil tedanji premier Janez Janša. Ta je napovedal, da se bo tudi tokrat srečal z njo. Če le kaj ne bo ustavilo njenega prihoda, saj bi bila morala priti že 17. junija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh človekovih pravic / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Izbruhi nasilja so odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi