Skrb zbujajoči izvoz

Nemčija, ki je najpomembnejši trg za slovenska izvozna podjetja, je v drugem četrtletju letos imela zelo skromno gospodarsko rast v višini le 0,1 odstotka. V prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani se je nemški BDP povečal za 1,3 odstotka. Nič bolj optimistična ni bila gospodarska rast v evro-območju, saj se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim četrtletjem povečala le za 0,2 odstotka. Če bodo podjetja v Nemčiji in drugih državah z evrom proizvajala manj, bodo potrebovala manj izdelkov, polizdelkov in sestavnih delov, ki jih zanje delajo slovenska podjetja. Slovensko gospodarstvo pa temelji na izvozu.

A sodeč po podatkih, ki jih je objavila Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), so se razmere v slovenskih podjetih slabšale že vse prvo polletje letos. Junija je imelo blokiran račun več kot pet dni 6461 pravnih oseb, kar pomeni, da 30 odstotkov več podjetij kot junija lani letos ni imelo dovolj denarja, da bi lahko poravnala svoje obveznosti, vključno z izplačilom plač zaposlenim. V prvem polletju letos je bilo v gospodarskih družbah začetih 290 stečajnih postopkov, v enakem obdobju lani pa 199. Začetih postopkov prisilnih poravnav gospodarskih družb so v letošnjem prvem polletju našteli 31, kar je le pet manj kot v vsem lanskem letu.

Trideset odstotkov več podjetij kot junija lani letos ni imelo dovolj denarja, da bi lahko poravnala svoje obveznosti, vključno z izplačilom plač zaposlenim.

Ministrstvo za gospodarstvo smo vprašali, ali je mogoče pričakovati nadaljevanje tega trenda tudi v drugi polovici leta in kje vidijo glavne razloge za povečanje težav podjetij v primerjavi z lani. Vprašali smo jih tudi, ali je blokiran žiro račun napoved, da bo podjetje čez nekaj mesecev nesolventno in bo moralo predlagati prisilno poravnavo ali stečaj. Preusmerili so nas na urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), od koder pa odgovorov nismo dobili. Sonja Primožič, ki je tam pristojna za odnose z javnostmi, nam je sporočila, da nam zaradi dopustov odgovorov v tem tednu ne more poslati. Je pa minister Mitja Gaspari, ki poleg nalog ministra za razvoj in evropske zadeve začasno opravlja tudi dolžnosti ministra za gospodarstvo, konec julija za časopis Finance izjavil, da »se splošni gospodarski kazalniki, izvoz, industrijska proizvodnja in inflacija izboljšujejo in ni vse tako črno«. Ker pa je negotovost v Evropi večja kot v začetku leta in se lahko zgodi preobrat navzdol, mora Slovenija ohraniti prožnost in opraviti nekaj robustnih nalog, je pred približno tremi tedni dejal Gaspari. Ta preobrat navzdol se je očitno že začel.

Lani, ob predstavitvi rezultatov ankete o likvidnosti in plačilni nedisciplini, pa je Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, razmišljala takole: »Nelikvidnost in plačilna nedisciplina sta vrh ledene gore, ki se je v Sloveniji razraščala v času največje konjunkture ter poceni in dostopnega denarja. Vedno znova poudarjamo, da so globlji vzroki za takšno stanje gotovo skriti v izgubah, ki so jih povzročila javna naročila zgolj po najnižji ceni in z izborom izvajalcev, ki ne izkazujejo poslovne in finančne trdnosti, kar se dogaja še danes.«