»Madžarska je lahko odličen primer.«

Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je na Brezjah praznik izkoristila za promocijo svojih stališč. Kako gledate na to dejavnost, ki je izrazito politična?

> V Sloveniji so katoličani enakopravni državljani, ki uživajo enake državljanske pravice kot vse druge družbene skupine. Tako kot se številne civilnodružbene organizacije javno opredeljujejo do različnih družbenih tem in problemov (npr. do družinskega zakonika), tako se katoličani, s svojo bogato zgodovino, javno opredeljujejo do družine kot temeljne družbene vrednote. Nastop Aleša Primca, vodje Civilne iniciative za družino in pravice otrok, na Brezjah, je primer, kako se katoličani javno zavzemajo za vrednote.

Ali ni sporno, da je to potekalo ob verskem dogodku, ko pa je tudi Drugi vatikanski koncil prepovedal vmešavanje cerkve v politiko?

> Glede na to, da je imel Aleš Primc svoj petminutni nagovor zunaj verskega obreda (pol ure pred sv. mašo), v tem ne vidimo nikakršnega problema tako z verskega kot z ustavnopravnega vidika. Ob tem je pomembno poudariti, da Aleš Primc na Brezjah ni zbiral podpisov za razpis referenduma, temveč je obiskovalce samo seznanil z možnostjo, da 1. septembra oddajo svoj podpis podpore za razpis t. i. »družinskega referenduma«.

Mariborski nadškof Marjan Turnšek je dejal, da je družino treba zagovarjati z vsemi sredstvi, tudi referendumom. Ne gre tu za neposreden poziv k sodelovanju pri referendumu?

> Najprej je treba poudariti, da družina ni samo politična tema, temveč je temeljna družbena vrednota, o kateri je prav, da soodločajo vsi ljudje. Ni mogoče pristati na ideje, da se lahko o družini in posvojitvah otrok opredeljuje samo majhna politična in idejna skupina oz. stranka. V demokraciji imajo vsi državljani enake pravice in vsi se lahko javno opredeljujejo do vrednote družine.

Kaj menite o nenehnem poudarjanju zagovornikov zakona, da družinski zakonik tradicionalni družini ničesar ne jemlje?

> Takšno mnenje ne drži. Najprej je treba omeniti, da v času sprejemanja spornega družinskega zakonika, ki ga je zaznamovala tudi nedemokratična izključitev Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ni bilo mogoče objektivno predstaviti pomena vrednote družine in zakonske zveze za vzgojo otrok.

“Nedemokratično je, ko si majhna politična elita prisvoji neko svojo ‘resnico o družini’ in večini odreka pravico do soodločanja”.

Kje vidite ključne spornosti pri kompromisno sprejetem zakonu, bistveno drugačnem od prvotnega predloga?

> Kontroverzni družinski zakonik najprej simbolno redefinira družino in uvaja ideološko sporne ideje, kot npr. da otrok ne potrebuje očeta in matere za svoj zdravi telesni, duševni in duhovni razvoj. To je za večino ljudi nesprejemljiva teza. Prav tako se bo s sprejemom takšne družinske zakonodaje ustvarila pravna podlaga za spremembo učnih programov, ki bodo promovirali takšne življenjske sloge, ki so v nasprotju z mnenjem večine staršev otrok v osnovnih in srednjih šolah. Z uvajanjem t. i. neregistrirane istospolne izvenpartnerske skupnosti se odpirajo vrata absurdnim situacijam, ko bo lahko ogrožena premoženjska varnost družin.

Recimo ...

> Pomislimo samo na primer, da je npr. stari oče dodeljen v moško sobo v domu starejših občanov, dve leti kasneje, po njegovi smrti, pa moški sostanovalec začne trditi, da sta živela v neregistrirani istospolni skupnosti. Dediči si bodo morali prek sodišča izboriti t. i. nujni delež družinskega premoženja. Sprejeti sporni družinski zakonik tudi omogoča, da v istospolni skupnosti partner posvoji biološkega otroka partnerja. Namen tega je, da bo ustavno sodišče kasneje presodilo diskriminacijo na ravni osebnih okoliščin, in zahtevalo popolno legalizacijo posvojitev otrok v istospolne skupnosti.

In če bo zakonik sprejet?

> Če bi ustavno sodišče iz ideoloških razlogov prepovedalo referendum, potem se bomo znašli v položaju nekakšne »ustavnopravne diktature«, ko lahko nekaj ustavnih sodnikov večini državljanov odreka pravico do demokratičnega odločanja in jim vsili svoj vrednostni sistem. Osebno upam, da bo do referenduma prišlo in da ne bo treba iskati novih poti za ohranitev vrednote družine. Če bi bil referendum prepovedan in kontroverzni družinski zakonik uveljavljen, pa bo cerkev prav gotovo podprla vsa tista prizadevanja, ki bodo usmerjena v takšne spremembe naše ustave, ki bodo ustrezno zavarovale zakonsko zvezo in družino. Madžarska je lahko odličen primer, kako so takšna prizadevanja možna in uresničljiva.