Kaj potem sploh še ješ?

Nutricionisti, zdravniki, vera in družba so le nekatere okoliščine, ki vplivajo na posameznikovo odločitev o načinu prehranjevanja. Razlogi za omejitev na živila rastlinskega izvora so različni. Precej tistih, ki so nam predstavili svoje izkušnje, je najprej začelo z vegetarijanstvom, ob poglabljanju v današnji način pridelave hrane in zaradi etičnih vidikov pa so začeli izločati mlečne in druge izdelke živalskega izvora, večina se jih odloča za ekološko pridelano hrano. Mitja Mestek se je pred sedmimi leti za veganstvo odločil iz zdravstvenih in športnih razlogov. Ob spremembi in zaradi skeptičnosti osebnega zdravnika je pogosto nadziral krvno sliko: »Osebni zdravnik je bil na začetku malo skeptičen o moji odločitvi, ker sem tudi shujšal za sedem kilogramov. Na podlagi krvnih izvidov pa mi je rekel, da karkoli že počnem, lahko počnem naprej, saj so bili izvidi na njegovo presenečenje zelo dobri. Zdravstvenih težav danes nimam in tudi krvnih preiskav že kakšno četrto leto ne opravljam več.«

Čeprav se odnos do veganstva skozi leta spreminja, pri posameznikih pogosto spremeni socialno omrežje.

Čeprav se odnos do veganstva skozi leta spreminja, pri posameznikih pogosto spremeni socialno omrežje. Špela Šuškovič je veganka že 15 let, za nov način življenja pa se je odločila zaradi etičnih razlogov in potrebe po spremembi: »Pred 15 leti sem se kot vegetarijanka počutila precej osamljeno, med ljudmi tudi nisem naletela na razumevajoč odnos. Gostilnam sem se najraje izogibala, včasih nisem šla na kakšen rojstni dan ali zabavo, ker bi mi bilo preveč neprijetno. S pojavom socialnih omrežij pa lahko vegani danes najdejo mnogo enako mislečih, s tem se ustvarja tudi neka skupnost, ki morda zaradi majhnosti naše države ni samo virtualna, temveč smo se začeli povezovati in družiti tudi v 'realnem' življenju.« Anja Sluga, veganka šele kratek čas, pravi, da se trudi, da s svojo osebno izbiro prijateljev ne obremenjuje, če jo kdo kaj vpraša, se pogovori, sama pa teme niti ne načenja. Mitja Mestek ob tem dodaja, da različni pogledi na življenje zahtevajo svoje žrtve, s pravimi prijatelji pa se ne glede na različne navade druži tudi sedaj.

Veganstvo danes postaja tudi nova tržna niša. V Ljubljani je ponekod že mogoče dobiti veganske in presne sladice, povečuje pa se tudi ponudba obrokov v nekaterih restavracijah. Veganka Mateja Dereani, ki se profesionalno ukvarja z eko cateringom, meni, da je restavracij še vedno premalo, a zanimanje gostincev narašča. Sicer pa je na internetu vedno več idej o možnih kombinacijah v veganski prehrani. Alenka Bidovec je recimo ena tistih, ki piše blog, na katerem objavlja različne recepte: »Čeprav marsikateri prikazujejo veganstvo kot zapleten način prehranjevanja, ki terja skoraj nemogoče predpriprave, ni tako. Obvezno branje je Kitajska študija dr. Campbella, na našem trgu so tudi tri veganske kuharske knjige. Za povezovanje z enakomiselnimi pa je skupna točka gibanje Veganska iniciativa. Predvsem pa je pametno spremljati novice na področju veganstva na tujih spletnih straneh in biti stalno v stiku z novostmi.« Ob tem dodaja, da veganstvo v splošnem še ne pomeni boljšega, zdravega prehranjevanja: »Nekdo je lahko vegan, pa posega po rafiniranih, hranilnih vrednosti oropanih živilih in svoj jedilnik napolni s čipsom, ocvrtim krompirčkov, predelanimi sojini polpeti, ne uživa svežega sadja in zelenjave ter na koncu ugotovi, kako 'mimo' je veganstvo.«