Halal ali košer?

V pariških predmestnih priseljenskih soseskah je še mogoče, res redkeje kot pred leti, srečati moška, ki živo jagnje ženeta po stopnicah v sedmo nadstropje. Nesrečna žival kajpak ni namenjena nadaljnji reji, kmalu po prihodu v stanovanje ji v kadi prerežejo vrat. Pa ne zato, ker jagnjetine ne bi bilo mogoče kupiti pri bližnjem maroškem ali alžirskem mesarju, temveč zato, ker tako pač velevajo običaji, in predvsem zato, ker mesarju ni mogoče verjeti, da je žival pokončal, kakor veleva islam. Izraz halal v arabščini pomeni dovoljeno, zakonito, vsi muslimani naj bi jedli le meso, ki ustreza trem zahtevam: živali (razen svinji, saj je svinjina, tako kot alkohol, nasprotje halalu, torej je haram, nedovoljeno) morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa, v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verujoč musliman.

V Franciji je vrednost trga izdelkov halal ocenjena na 5 milijard evrov na leto, vsako leto pa naj bi ta trg rasel za 15 odstotkov. V 18. pariškem okrožju na vsakem koraku ni vse več le mesnic, v katerih naj bi prodajali meso na način halal zaklanih živali, temveč tudi restavracij, ne nujno orientalskih, celo poslovalnic zahodnih hitroprehranskih verig McDonald's, Burger King in drugih, ki imajo na pročeljih pripis halal, s katerim privabljajo muslimane. Za nadzor nad vsemi klavnicami v državi naj bi bili »pooblaščeni« predstavniki le treh mošej, in sicer lyonske, pariške in mošeje v Evryju, ti pa nadzirajo le klavnice in mesnopredelovalne obrate, ne pa tudi drobnoprodajnih mesnic. Vse številnejši četrtni mesarji na vidnem mestu v svojih trgovinicah izobešajo nekakšen certifikat o sledljivosti mesa obredno zaklanih živali (Certificat de conformité traçabilité halal), ki naj bi ga izdala mošeja v Evryju. A odgovorni tam zanikajo, da bi drobnoprodajnim mesnicam izdajali kakršnakoli potrdila. Tudi več zaposlenih v takšnih mesnicah priznava, da njihovi cehovski tovariši meso nabavljajo v Belgiji, na Nizozemskem in drugod, zanj pa naj ne bi imeli nobenega jamstva, da so bile živali res zaklane na način halal.

V Franciji nad obrednim klanjem živine, drobnice in perjadi izvaja sistemski nadzor samo neodvisno združenje AVS - À votre service (Vam na uslugo). Predstavniki tega združenja spremljajo meso od zakola v klavnici do hladilnic in vitrin četrtnih mesnic marsikje po državi. Da gre za pravilno zaklane živali, dokazuje poseben žig na mesu, katerega oblika in barva se, v izogib poneverbam in zlorabam, spreminjata vsak teden. Vendar to muslimansko združenje »nadzira« le delo v treh odstotkih klavnic in mesnic v državi, na svoje spletne sezname je uvrstilo le 75 mesnic in 25 restavracij, za katere jamči popolno sledljivost mesa in mesnih izdelkov.

Kamel Kaptane, rektor mošeje v Lyonu, meni, da pri vsaj 50 do 60 odstotkih mesa na trgu, ki nosi oznako halal, ne gre za meso živali, ki bi bile zaklane po pravilih muslimanske vere. Tako naj bi bilo tudi v velikih trgovskih centrih; trgovska veriga Casino se je nedavno odločila iz prodaje umakniti meso enega dobaviteljev, ker je ugotovila, da ta ni upošteval enega od zahtevanih postopkov za halal.

Ni le vse več mesnic, v katerih naj bi prodajali meso živali, zaklanih na način halal, temveč tudi poslovalnic zahodnih hitroprehranskih verig McDonald’s, Burger King in drugih, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal.

Več poslancev francoskega parlamenta je nedavno zahtevalo uvedbo preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila dejansko stanje in dokončno naredila red na tem področju. Kamel Hamza, občinski svetnik Sarkozyjeve UMP iz mesteca Courneuve (departma Seine-Saint Denis, severovzhodno predmestje Pariza), pravi, da proizvajalci in trgovci namerno in povsem nekaznovano zlorabljajo oznako halal, saj jo zdaj uporabljajo že za bonbone, za suši in za celo vrsto drugih živil. Res halal pri muslimanih ni v rabi le za meso, temveč je oznaka za način življenja, a kar je preveč, naj bi bilo pač preveč. Dodaja, da je treba potrošnike zavarovati pred takšno divjo uporabo lažnivih navedb, saj naj bi imeli, tako kot drugi državljani, pravico vedeti, kaj jedo. Izvoljenci ljudstva predlagajo uvedbo instituta verificirane oznake halal in posebnega državnega organa ali pa razširitev pooblastil kateremu od že delujočih za izvajanje učinkovitega nadzora nad 5 milijard evrov vrednim trgom, ki neposredno zadeva večino od 5 milijonov francoskih muslimanov.

A tako kot muslimanska ima tudi polmilijonska francoska judovska skupnost svoja dovoljena in nedovoljena živila, niti halal niti judovski košer (pustimo tokrat ob strani še značilne razlike med prehranskimi zapovedmi sefardskih in aškenaških Judov) namreč ne dovolita niti uživanja svinjine niti živalske krvi. Tudi tu trgovci in gostinci kajpak poskušajo najti tržno nišo, na vse številnejših gostinskih lokalih v večjih francoskih mestih je zato mogoče prebrati izraz košer. Na nekaterih celo oba izraza drugega zraven drugega, košer in halal, judovsko in arabsko, torej.