Grabežljivi minoriti

"Sramoten je odnos cerkve v pohlepnosti in arogantnosti do podnajemnika v nepriznavanju ogromno vloženega dela, truda in denarja v ruševino," pravi Klavdija Savič, ki se že več let prereka s ptujskimi minoriti zaradi najema in odkupa dela cerkvenega zemljišča pri Ptuju. Leta 1995 je Savičeva vzela v najem "poslovno stavbo" za opravljanje gostinske dejavnosti od nadžupnjiskega urada Sv. Jurij pri Ptuju. V bistvu je šlo za razpadajoč hlev z veliko gnojno jamo in nekaj zemlje, ki ga je Savičeva želela preurediti v gostinski objekt.

Razpadajoči hlev je cerkev dobila nazaj leta 1991 v denacionalizacijskem postopku od kmetijske zadruge. Cerkev je zahtevala, da mora dobiti objekt nazaj v takšnem stanju, v kakršnem je bil, vendar so se s kmetijsko zadrugo dogovorili, da bodo namesto novega hlevčka zadovoljni tudi z gotovino v vrednosti objekta v času, ko ga je država odvzela. Ker cerkev ni čutila potreb po obnovi, se je odločila, da zemljo in razpadajoči hlev da v najem, zato je s Savičevo podpisala pogodbo o najemu za deset let za 400 mark na mesec ter predkupno pravico, če bi objekt želela odkupiti. Sodni cenilec je ocenil, da je bil objekt z dvoriščem vreden 52.000 nemških mark. Savičeva je hlev, ki ga ni smela porušiti, ker je spomeniško zaščiten, morala obnoviti. Investicija pol milijona nemških mark je leta 1996 hlevček spremenila v gostinski objekt, bife in diskoteko z imenom Saloon. Zapletlo pa se je na upravni enoti, ki je izdajala gradbeno in lokacijsko dokumentacijo; ta je bila izdana v dveh delih. Hiša je bila razdeljena na dva dela, ker se je del leta 1995 porušil in je bilo za porušeni del treba dobiti drugačno gradbeno dokumentacijo. Del dokumentacije je bil napisan na najemnico Savičevo, kar je sporno, saj bi gradbena dokumentacija morala biti napisana na najemodajalca, ne na najemojemalca, drug del pa je bil napisan na cerkev. Čeprav naj bi bila po besedah Savičeve cerkev ovirala pridobitev papirjev, sta bife in diskoteka začela obratovati leta 1996. Leta 1998 se je minoritski pater župnije Sv. Jurij Slavko Krajnc odločil, da diskoteka moti župnijo, in na upravni enoti dosegel zaprtje diskoteke, češ da nima ustrezne dokumentacije, Savičevi pa predlagal odkup objekta za 330.000 nemških mark. "Prodajno ceno v osnutku kupoprodajne pogodbe so postavili skoraj takšno, kot je današnja vrednost objekta z zemljiščem, neupoštevaje moja ogromna denarna sredstva, čeprav sem bila edini investitor," pravi Savičeva. S primerom se je obrnila tudi na več visokih cerkvenih mož. "Skupaj z mamo sva bili pri Francu Rodetu in škofu Krambergerju osebno, pisali pa sva tudi Stresu, ekonomu Kraševcu, vodji slovenskih minoritov in drugim, vendar odgovorov nisva dobili, razen od škofa Krambergerja; ta je odgovoril, da ima v vsaki župniji župnik pravico, da sam odloča o kupoprodajnih postopkih. Ptujski župan pa nama je celo svetoval, naj toživa državo, in dejal, da lahko ponudi kakšen nasvet v zvezi z medicino, s pravnimi postopki pa nima dovolj izkušenj," pripoveduje Klavdija Savič. Pater Slavko Krajnc pravi, da se v polemiko ne bi spuščal. "Ponudili smo ji odkup, pogodba o najemu pa teče. Ne plačuje vode in najemnine, poleg tega pogodba o najemu sploh ne predvideva diskoteke. Cena odkupa je takšna, kot smo jo postavili, če želi, naj kupi, če ne, pa ne. Vso stvar vodi naš odvetnik, ki je za to pooblaščen," pravi pater Krajnc.