Brezgotovinska utopija

Država prisega na plačevanje z gotovino

© Denis Sarkić

E-družba, e-banke, e-poslovanje, e-revolucija so pojmi, ki nam jih po novem ponuja naša država. Banke nas že nekaj časa vzgajajo v duhu brezgotovinskega poslovanja. Skratka, vsi težijo k temu, da bi vsakršne transakcije potekale zgolj virtualno. Plačilne kartice, trajniki, teledomi, kliki: revolucija. Celo čeki so že zgodovina. Z gotovino poslujejo in plačujejo le še upokojenci in tehnofobi, ker se jim pač zdi, da je debela denarnica znak varnosti, denar v štumfu pa ikona dobrega gospodarja. Plačevalci, odvisni od bankomatske kartice, pa so obsojeni na to, da jim vedno primanjkuje gotovine. Tudi za take banalnosti, kot je nakup čigumijev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

© Denis Sarkić

E-družba, e-banke, e-poslovanje, e-revolucija so pojmi, ki nam jih po novem ponuja naša država. Banke nas že nekaj časa vzgajajo v duhu brezgotovinskega poslovanja. Skratka, vsi težijo k temu, da bi vsakršne transakcije potekale zgolj virtualno. Plačilne kartice, trajniki, teledomi, kliki: revolucija. Celo čeki so že zgodovina. Z gotovino poslujejo in plačujejo le še upokojenci in tehnofobi, ker se jim pač zdi, da je debela denarnica znak varnosti, denar v štumfu pa ikona dobrega gospodarja. Plačevalci, odvisni od bankomatske kartice, pa so obsojeni na to, da jim vedno primanjkuje gotovine. Tudi za take banalnosti, kot je nakup čigumijev.

Pa se lahko zgodi neverjetno. Recimo, da morate registrirati avtomobil. Najprej plačate tehnični pregled in niti sanja se vam ne, koliko to stane, ker ste tam pač le enkrat na leto. Potem plačate še cestno takso in spet se vam ne svita, za koliko se je prispevek zvišal v zadnjem letu. Na koncu še zavarovalnina, ki tako ali tako ni fiksen strošek ...skratka, nikoli ne veste, ali boste plačali 30.000 ali 100.000 tolarjev. Kot sodoben bančni komintent se zanašate na brezgotovinsko poslovanje.

Toda pri plačilu cestne takse, ki lahko znaša tudi nekaj deset tisoč tolarjev, sprejemajo le gotovino. Direkcija RS za ceste predpisuje bodisi gotovinsko plačilo na pooblaščenih vplačilnih mestih ali plačilo po položnici, ki jo pokažete pri registraciji vozila. Logično - proračun hoče denar takoj, natančneje naslednji dan. Za državljana pa je to precej nelogično. Pooblaščena vplačilna mesta sprejemajo tudi čeke, čeprav banke, denimo Nova Ljubljanska banka, pod plačevanje z gotovino pojmujejo izključno plačevanje z bankovci in kovanci, ne pa s čeki. Tako denimo AMZS nase prevzame riziko nekritih čekov, ker banka že nekaj časa ne jamči več za čeke, in hkrati kreditira državo v času realizacije čeka. Da bi bilo vse skupaj še bolj ironično, lahko pri istem okencu zavarovanje plačate z bančno kartico, kar pomeni, da je transakcija plačila narejena v tistem trenutku, ko kartico potegnejo čez POS-terminal, za cestno takso pa morate vseeno odšteti gotovino ali napisati ček. Državljanom vsa ta kolobocija povzroča nesmiselne dvome o racionalnosti države, tehnološki družbi in e-revoluciji. Še dobro, da so si vseeno v šparovčku prihranili nekaj bankovcev.