Večni človeški ideal, da bi s črko zakona definirali vse družbene odnose, v praksi ne uspeva najbolje. S težavami pri opravljanju svojega poklica se tako pravniki srečujejo vse svoje službovanje. Tudi na fakultetah, kjer se nanj šele pripravljajo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Večni človeški ideal, da bi s črko zakona definirali vse družbene odnose, v praksi ne uspeva najbolje. S težavami pri opravljanju svojega poklica se tako pravniki srečujejo vse svoje službovanje. Tudi na fakultetah, kjer se nanj šele pripravljajo.
Med študenti mariborske pravne fakultete še danes krožijo fotokopije skript, med katerimi je eno temeljnih del Civilno pravo (CP). Njegov avtor dr. Ludvik Toplak ga je prvič izdal že leta 1979, v predgovoru pa je razglabljal o civilnem pravu, ki "v samoupravnih socialističnih družbenih odnosih doživlja vsebinsko preobrazbo". Ravno pred prvo objavo je izšla nova zakonodaja, ki je avtor ni mogel ignorirati, zato je utemeljeno domneval, da "bo izkušeni pravnik, praktik ali teoretik ob branju besedila utemeljeno postavil številna vprašanja".
Popravke najdemo v drugi izdaji, deset let pozneje. Maja 1989 je Toplak ugotavljal, da so "spoznanja o nujni sprostitvi tržne ekonomije odločnejša". V obdobju, ko so se pojavljali dvomi o pravu nasploh, pa je današnji rektor mariborske univerze utemeljeval potrjevanje potrebe po "reafirmaciji tržno blagovnih odnosov, dispozitivne pravne regulative in sprostitev subjektivnih ustvarjalnih sil svobodnega človeka."
Slabo leto zatem je izšla tretja izdaja, v njej pa nov zasuk teoretiziranja: "Večdesetletno negacijo najosnovnejših institutov pravne in obče človeške kulture bo mogoče premagati z velikim naporom zakonodaje, učiteljev, praktikov in študentov" z namenom, "da bo prihodnjim generacijam omogočeno enakopravno poslovno komuniciranje s svetom."
Z leti se je pozicija civilnega prava, vsaj v Toplakovi percepciji, korenito spremenila. In preden je pričel svojo rektorsko pot, je poskrbel še za četrto izdajo Civilnega prava. "Dozorelo je spoznanje o obstoju naravnih človekovih pravic ... kot tudi o obstoju naravnih zakonov v ekonomiji, ki jih naravoslovne vede odkrivajo, pravo pa sankcionira." In tudi tokrat se bralcem opraviči za neažurnost, "saj je v času pred tiskom skupščina sprejemala tudi zakone, ki posegajo v področje civilnega prava".
Ostaja pa upanje, da bo - po odmevni rektorski karieri - prof. Toplak znova redno predaval. In morda bo nekoč imel srečo, da bo dokončal knjigo, ne da bi mu vmes spreminjali zakonodajo ali družbeni sistem.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.