9. 10. 2001 | Mladina 40
Zapleti od semaforja do biltena
Organizacija domačinov na ravni njihove igre
Košarka na tivolskem ledu
© Marko Jamnik
V Tivoliju se je med 2. in 4. oktobrom odigral otvoritveni turnir košarkarske evrolige. Z njim je to najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje stopilo v drugo sezono. Prirejena hokejska dvorana je že prvi dan povzročala preglavice, saj se je na njej nabral kondenz. K sreči še pred otvoritvijo turnirja in začetkom srečanj. To pa niso bile edine težave, ki so preganjale ljubljanske organizatorje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 10. 2001 | Mladina 40
Košarka na tivolskem ledu
© Marko Jamnik
V Tivoliju se je med 2. in 4. oktobrom odigral otvoritveni turnir košarkarske evrolige. Z njim je to najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje stopilo v drugo sezono. Prirejena hokejska dvorana je že prvi dan povzročala preglavice, saj se je na njej nabral kondenz. K sreči še pred otvoritvijo turnirja in začetkom srečanj. To pa niso bile edine težave, ki so preganjale ljubljanske organizatorje.
Tribune tivolske dvorane, ki so v rednih srečanjih razprodane, so na pol samevale. Astronomska cena 5 tisočakov za vsak turnirski dan je marsikaterega ljubitelja košarke odvrnila od obiska srečanj. Še posebej zaradi dejstva, da je vsa srečanja (razen otvoritvenega Cibona-Panathinaikos) neposredno prenašala nacionalna televizija. Oderuških 5000 tolarjev za pripravljalni prijateljski predsezonski turnir torej.
Po zapletih na igrišču je bil najzabavnejši dan sreda. Na prvem srečanju se je po prvem napadu žoga odkotalila za Cibonin koš in reklamne panoje ter si kakšne pol minute odpočila pod montažno tribuno. Takrat je ponjo prišel eden pobiralcev žog, ki se po hitrosti ne bo mogel meriti s športniki. Ko so evropski zvezdniki končno prišli do žoge, se je pokvaril semafor. Po krajši tišini pa je uradni napovedovalec vendarle pozval tehnično osebje, naj ga popravi. In po nekaj minutah zapletov, ki jih niso vajeni niti v naših tretjih ligah, se je turnir lahko nadaljeval.
Najbolj zabavna postranska podrobnost pa je biltenček, ki so ga kot predstavitveni material delili obiskovalcem tivolskega turnirja. Majhen izbor podatkov o moštvih in srečanjih je tik pred koncem začinjen z fotografijami evropskih košarkarjev, iz vsakega nastopajočega moštva po eden. Njihov izbor je bil precej ponesrečen. Tako se trije od šestih, Josip Sesar (Cibona), Beno Udrih (Olimpija) in Emanuel Ginobili (Kinder), zaradi poškodb sploh niso pojavili med uradno prijavljenimi turnirskimi igralci!
Tudi ostalih treh ne bomo pomnili po vrhunskih tivolskih oktobrskih predstavah: moštvi Dejana Bodiroge (Panathinaikos) in Elmerja Benneta (Tau Ceramica) sta na razočaranje izpadli po prvem srečanju, oba igralca pa nista pustila vtisa. Tudi izbor Anthonyja Parkerja (Maccabi) za reprezentanta svojega moštva ni najbolj posrečen - Izraelci imajo v moštvu (tudi po statistikah) precej boljše igralce. McDonalda, pa še koga. Res je, da se bilteni ne tiskajo na dan turnirja, vseeno pa bi v moštvih našli marsikoga, ki bi bil precej bolj atraktven in aktualen. Izbor pa - oziraje se na vse kadrovske menjave v Tivoliju - niti ne bi smel čuditi. V preteklih letih smo videli še kaj bolj nenavadnega. Se kdo spomni Alvara Teherana, Vitalija Nosova ali Marka Ugračiča?