Manipulator / Študentska srhljivka
Na nakup študentskih bonov se čaka tudi šest ur

Cenjeni boni
© Marko Jamnik
Vsakdanji prizor. Ura je 7.45. Pred prodajalno študentskih bonov na Kardeljevi ploščadi kljub mrazu približno trideset študentov čaka na osmo uro, ko začne blagajna poslovati. Vsaj tisti zadnji gledajo mrko, vedo namreč, da bodo ob upoštevanju "pravila od dveh minut do pol ure", kolikor po laičnih izračunih za blagajno porabi vsak izmed njih, v vrsti vsaj še eno uro. Naporno, vendar je to letos najmanj, na kar študent lahko računa v katerikoli izmed štirih ljubljanskih prodajaln bonov. Razen seveda, če lačni ne obupajo že prej: "Hotel sem zamenjati dva bona, ki jima je potekel rok, pa bi sama menjava trajala petnajst minut. Tistim za mano tega res nisem privoščil. In sem šel." Zadnje čase tako marsikateri študent ob pogledu na gnečo samo razočarano zamahne z roko in si, kljub pravici do subvencionirane prehrane, raje kupi kosilo za polno ceno. Škoda živcev, pač.