Manipulator / Na tožilstvu

Zadevo "Poskusni posiljevalec", kjer v glavni vlogi nastopa generalni direktor policije Marko Pogorevc, tožilstvo v Novem mestu še vedno proučuje. Kot pravijo, je zadeva v predkazenskem postopku. Po raznih odzivih sodeč pa so se tožilci že odločili. Zanimivo je, da se nekateri podatki o delovanju tožilcev, ki bi morali ostati tajni, pojavljajo v medijih. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je o ovadbi za naš časopis povedala: "Tožilec dela na tej zadevi, podatki pa še niso za javnost." Kljub temu da bi podatki, ki jih zbira okrožni državni tožilec Bojan Avbar, morali biti tajni, pa so se nekatere stvari vseeno znašle v javnosti.

V dnevnem časopisju smo lahko prebrali kar nekaj dejstev iz telefonskega pogovora med Nikolo Prokšljem, ki je za svojo stranko prijavil poskus posilstva, in tožilcem. Podatek, da je Prokšelj dopolnitev ovadbe prestavil zaradi smrti svoje mame, je bil znan samo okrožnemu državnemu tožilcu. Podatek, da so ga zaradi tega obiskali sorodniki iz Kanade, je bil znan samo tožilcu. Podatek, da se domnevna žrtev boji poleta z letalom, je bil znan samo tožilcu. Če je delovanje tožilcev tajno, se postavlja vprašanje, kako so se podatki znašli v javnosti. Prokšelj pravi: "Z novinarjem se o tej zadevi nisem nikoli pogovarjal, niti me ni poklical."

Če je to res, potem sta samo dve možnosti za curljanje podatkov: ali je delovanje tožilca za ene bolj tajno kot za druge ali pa je kdo prisluškoval telefonskemu pogovoru med okrožnim državnim tožilcem in detektivom. Nezaupanje v objektivno delo tožilca pa se poveča ob dejstvu, da se je pri dodelitvi primera uporabil krajevni ključ.

Tožilec, ki v drugih primerih tesno sodeluje s policijo, bo zdaj veliko težje opravil svojo nalogo, ko bo moral pri svojih kolegih zbirati podatke o morebitnih nečednostih glavnega policaja. Še zlasti, če upoštevamo strah tistih, ki bi lahko pomagali, pred morebitnimi sankcijami šefa policije. Po tem, kako se je tožilec lotil primera, lahko sklepamo, da so njegovi rezultati že znani. Tožilec namreč Prokšlja, kot pomembno dejstvo v tem primeru, sprašuje, kam je prijaviteljica poslala svojo vlogo s pooblastilom za vložitev kazenske ovadbe. Sprašuje ga, kje je pisemska ovojnica, ki izkazuje, da je pismo v Ljubljano prispelo s pošto iz tujine ... Še prej pa je v telefonskem pogovoru zahteval overovljeno pooblastilo za zastopanje. Pozneje se je izkazalo, da v detektivski dejavnosti notarsko overjeno pooblastilo sploh ni potrebno. Tožilca po Prokšljevih besedah moti, da je detektivska agencija prijavila svoja odkritja na tožilstvo in ne samo posredovala naročnici.