Manipulator / Rektor tudi direktor
Dve funkciji in dva človeka sta parauniverza
Tomica Šuljić
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2002
Med pomembnejšimi dogodki, ki so lansko leto zaznamovali razvoj mariborske univerze (UM), je nedvomno ustanovitev Centra za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije (CIMRŠ). V njegovih klasificiranih dejavnostih skorajda ni kategorije, ki ne bi bila zastopana - od raziskovanja in eksperimentalnega razvoja na področjih kmetijstva, medicine ali družboslovja, pa do višješolskega izobraževanja, tiskarstva ter ekonomske propagande.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Tomica Šuljić
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2002
Med pomembnejšimi dogodki, ki so lansko leto zaznamovali razvoj mariborske univerze (UM), je nedvomno ustanovitev Centra za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije (CIMRŠ). V njegovih klasificiranih dejavnostih skorajda ni kategorije, ki ne bi bila zastopana - od raziskovanja in eksperimentalnega razvoja na področjih kmetijstva, medicine ali družboslovja, pa do višješolskega izobraževanja, tiskarstva ter ekonomske propagande.
Natančni nameni oziroma cilji CIMRŠ-a niso opredeljeni niti v ustanovnem aktu niti v njegovem statutu. CIMRŠ je javni univerzitetni znanstveno-raziskovalni zavod, kar (kot pravni subjekt) ne obstaja. Navzlic temu mu je bil dan status pravne osebe, ki ga nima nobena mariborska fakulteta ali visoka šola. "To pa ni edini poseg v pravice obstoječih inštitucij," opozarja senat fakultete za strojništvo, pod čigar mnenje je podpisan Alojz Križman. Po zakonu o visokem šolstvu bi moral o pridruženi članici UM odločiti senat univerze, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Tukaj je treba izpostaviti, da je rektor UM, Ludvik Toplak, sočasno tudi direktor CIMRŠ.
Zadeva bi morda bila zgolj univerzitetne narave, če je ne bi požegnala tudi država. Ravno v času zamenjave Bajukove vlade z Drnovškovo je vlada RS dala soglasje k ustanovitvi CIMRŠ, v svet pa je kot svojega predstavnika imenovala Antona Jegliča. Transparentni pomladanski akademiki pa so poskrbeli tudi za raziskovalni fond. Oktobra lani je bila podpisana pogodba med UM, vlado RS in Novo Kreditno banko Maribor (KBM) o financiranju projekta o regionalnem razvoju Slovenije. Projekt naj bi potekal v okviru Znanstvenega inštituta za regionalni razvoj pri UM (ZIRRUM), ki je eden 11 inštitutov v okviru CIMRŠ. Direktor ZIRRUM je Jože Glogovšek, ki je - mimogrede - predsednik uprave Nove KBM in predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Zaključen univerzitetni krog, finančno oplemeniten z denarjem davkoplačevalcev.
Glede na zaključno obdobje tokratnega Toplakovega rektoriranja je povsem možno, da si je šef UM - za primer neizvolitve na akademsko funkcijo - pustil priprta stranska, a vplivna vrata. CIMRŠ bi namreč lahko nadaljeval znanstveno-raziskovalno delo posamičnih članic UM brez soglasja nepokornih akademikov in drugače mislečih. V mestu, ki je že postalo del univerze (in ne obratno), to ne bi bilo presenečenje.