Manipulator / Dolge vrste za odškodnine

Fizične vrste po Sloveniji še zdaleč niso tako dolge kot "navidezne" oziroma "papirnate" čakalne vrste, ki se oblikujejo na mizah državnih uradnikov. Tako je s sprejetjem zakona, ki urejuje poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, nastala nova čakalna vrsta, v kateri je po zadnjih podatkih Slovenske odškodninske družbe 56.661 primerov. Ana Vitez, ki je sklep od komisije za izvajanje zakona o popravi krivic, da ima kot hči po drugi svetovni vojni na Teharjah ustreljenega očeta pravico do odškodnine, prejela januarja lani, toda "v vsem tem času je žal navedeni sklep edina odškodnina, ki sem jo dobila". Ob tem je treba upoštevati, da se je pot mnogih upravičencev do odškodnine začela že leta 1996, ko je bil sprejet zakon o popravi krivic.

Ker je Vitezova stara že čez sedemdeset let, jo upravičeno skrbi, ne samo da ne bo dočakala denarja, ampak tudi odločbe o tem, kolikšna naj bi bila odškodnina, do katere je upravičena. Vršilka dolžnosti direktorja Slovenske odškodninske družbe (SOD) Katja Špiler je dejala, da je SOD začel izdajati odločbe o višini odškodnin tik pred novim letom in jih bodo po vsej verjetnosti izdajali še najmanj eno leto. "Ko je bil marca lani uveljavljen zakon, so bile tudi daljše priprave na začetek izplačevanja odškodnin," je dejala Špilerjeva. Kot je zatrdila, v tem primeru niso težavna sredstva za izplačilo odškodnin, temveč število upravičencev, ki trenutno presega 56 tisoč ljudi: "Enostavno ne moremo izdati več kot toliko in toliko odločb mesečno." Špilerjeva meni, da glede na potencialno število upravičencev na SOD niti niso dobili velikega števila pritožb zoper zavlačevanje: "V pisni obliki smo prejeli 10 pritožb, veliko ljudi pa kliče po telefonu." Upoštevajoč delikatnost celotne zadeve se je izdajanja odločb SOD lotil po rojstnih datumih: "Najprej živim upravičencem od najstarejšega proti najmlajšemu. Ker je Vitezova rojena 1931. leta, enostavno še nismo prišli do njenega letnika." Tako bodo - če Vitezova, ki je med vojno izgubila tudi petnajstletnega brata partizana, po vojni pa sestro (za smrt teh ni upravičena do odškodnine), ne bo dočakala odločbe - do 200 tisoč sit (toliko namreč znaša odškodnina za izgubo bližnjega) upravičeni njeni otroci, ki se bodo morali ponovno postaviti v vrsto oziroma iti skozi postopek. Tisti pa, ki iz teh ali onih razlogov še nimajo recimo sodne ali kazenske odločbe, na podlagi katere je bila izvršena smrtna kazen, mrliškega lista itd., in zato o kakršni koli odškodnini ni niti govora, se lahko ob zgoraj navedenem le nasmehnejo.