Manipulator / Zdravilne poprove kapljice

Med vsemi zgodovinskimi obdobji zelo veliko zanimanja vzbuja srednji vek. Temačen, skrivnosten, nasilen, junaški, romantičen, bojevit, viteški, barbarski ... neka doba v tranziciji. Hkrati pa je povprečnemu Evropejcu blizu, saj ima skoraj vsaka evropska država vsaj eno mesto, kjer je ohranjen vsaj del srednjeveških zgradb, v katerih poteka življenje čisto nekega drugega stoletja. S srednjim vekom večina povezuje tudi gradove. In princeske, Trnuljčice, Sneguljčice. Zato nas ne čudi nekaj, kar se je letos očitno definitivno razraslo v trend - srednjeveške poroke. Začelo se je na Snežniku, sedaj še na Celjskem gradu, v Žički kartuziji. Poroka po srednjeveških običajih! S parom, oblečenim v neka kvazisrednjeveška oblačila, z matičarjem v špichozah. Že pred leti pa so nastali srednjeveški dnevi z viteškimi turnirji. Kramarski sejem, na katerem prodajajo vse sorte rokodelskih izdelkov, med množico obiskovalcev se motovilijo trški norčki, za popestritev dogajanja ošilijo jezik kakšni jezikavi babi, na koncu pa se junaški vitezi na konjih spopadejo za princeso. Bjutiful!

Ne vem, zakaj se mi ti srednjeveški dnevi in srednjeveške poroke nikoli ne zdijo prepričljive. Vedno imajo pridih sleparije, Potemkinovih vasi, fake scene, turističnega slepila. Verjetno zato, ker niso zdizajnirani do konca, ker se vedno zgodi, da se med ves ta navidezni dekor vrine 21. stoletje. Pa naj bodo to sodobna oblačila svatov, ali kje za vogalom štant s pleskavicami, ali grajsko dvorišče, ki se bohoti v vsej svoji postmodernistični veličini.

Potem pa se je zgodilo, da se je vseeno našla do zadnje podrobnosti naštudirana srednjeveška scena - gostilna Old Hansa. Ne, ne veselite se, je visoko na severu, v Talinu, šarmantnem in z vsemi podrobnostmi ohranjenem hanzeatskem mestu. Kar je pravzaprav nenavadno, glede na to, kako burno zgodovino so imeli. Old Hansa je resnična znamenitost: tri nadstropja popolnega srednjega veka, brez elektrike, z živo muziko, zazidanimi okni, glinasto posodo, debelimi vrči in nenavadno hrano, narejeno po receptih bogatega gospoda trgovca, ki je živel v tej hiši stoletja nazaj. Čebulna marmelada, mariniran los z neznanimi začimbami, šiškebabi s figovo omako, zeliščno vino (z okusom po kumini) ... in na koncu ali na začetku šopek eksotičnih žganj: zdravilne kapljice s poprom, da bruhate ogenj, neki zvarki z žafranom, spet drugi s cimetom ... Ja, saj je vse skupaj turstistična atrakcija, a narejena tako, da tisti dve uri mislite, da vas je ugrabil Michael Fox.