Manipulator / Evropska toleranca

Kje se začne druga dežela

Janja Prešern
MLADINA, št. 27, 10. 7. 2002

Evropa ima polna usta multikulturalnosti, globalizacije, svobodnega pretoka idej, kulturne izmenjave, neomejene komunikacije ... in drugih lepo zvenečih demokratičnih superlativov. Ah, saj ti stavki se slišijo kot pamflet Sveta Evrope ali kakšne organizacije za človekove pravice. Toda ob vseh teh velikih besedah je vsakemu Evropejcu jasno, da toleranca ni vsemogoča človeška lastnost. Ter da stiki med kulturami nikakor niso samoumevno prisrčni.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Janja Prešern
MLADINA, št. 27, 10. 7. 2002

Evropa ima polna usta multikulturalnosti, globalizacije, svobodnega pretoka idej, kulturne izmenjave, neomejene komunikacije ... in drugih lepo zvenečih demokratičnih superlativov. Ah, saj ti stavki se slišijo kot pamflet Sveta Evrope ali kakšne organizacije za človekove pravice. Toda ob vseh teh velikih besedah je vsakemu Evropejcu jasno, da toleranca ni vsemogoča človeška lastnost. Ter da stiki med kulturami nikakor niso samoumevno prisrčni.

Nedavno mi je prijateljica pripovedovala, da je bila priča dogodku, ki je simptomatičen za odnos Evropejcev do drugih kultur. Z letalsko družbo Lauda Air je letela na relaciji Turčija-Dunaj. Letalo je bilo polno avstrijskih turistov, ki so glasno razpravljali o "čudovitih" počitnicah na turški rivieri. Poleg turistične druščine je bilo na letalu tudi vsaj četrtina potnikov gasterbajterjev, turških delavcev v Avstriji, za Avstrijce bolj ali manj drugorazrednih državljanov. Bil je ravno čas za večerjo. Nemara niti ne bi opazila kulturnega škandala, če ne bi ob njej sedel turški gospod. Ko mu je stevardesa ponudila večerjo, je začudeno ugotovil, da oba ponujena menija vsebujeta svinjino: svinjski dunajski šnicl in rezanci s špehom. Odločil se je za rezance, začel brskati po njih in na rob krožnika odrivati fleke špeha, pa je ugotovil, da svinjina vseeno prevladuje, in se je odločil za kruh in maslo. Ok, vsaka letalska družba promovira svojo kulturo - na skandinavskih kompanijah recimo takoj zaznate, da ste v drugem kulturnem krogu: hrana je sladka in alkohol se toči v neomejenih količinah. In ta mala kulturna drugačnost je povprečnim Evropejcem všeč.

Sedaj pa vprašanje - kaj nam pomagajo pamfleti o spoštovanju drugih kultur, če se lahko zgodi, da ne zmoremo upoštevati niti bazične različnosti? Saj nemara se je Laudi Air zgodil le lapsus in niso pomislili na to, da četrtina njihovih potnikov na tej relaciji pač ne je svinjine. Ampak zakaj se mi zdi, da ni bil lapsus? Nemara zato, ker sem prej videla avstrijske turistke, ki so se pred vhodom v eno najlepših turških džamij zmrdovale, ker so se morale nadeti rute. Verjetno pa jim ne bi bilo nič čudnega, če jih v baziliko sv. Petra sploh ne bi spustili v kratkih rokavih. In prepričana sem, da Lauda Air na veliki petek streže tudi vsaj eno jed z ribo. Saj za to gre - toleranca se ne začne pri velikih besedah, temveč pri spoštovanju malih drugačnosti drugih kultur. Ne samo zaradi spoštovanja do kulturne različnosti, temveč tudi, ker se lahko kaj malega celo naučimo. Saj Evropejci smo tako tolerantni in odprti, da se hočemo učiti tudi od drugih kultur, kaj ne? Če letite s Turkish Airways vas bo pod skodelico s solato čakalo prijazno opozorilo, da obrok ne vsebuje svinjine. V šestih jezikih, tudi nemščini. Za vsak primer, če bi kakšen Hans postal Hasan.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: