Manipulator / "Let's talk politics"

Neka moja znanka se je iz neznanih razlogov odločila, da poletje preživi v paradržavi, ki jo priznava le ena država na svetu, v Turški republiki severni Ciper. Pred kratkim mi je poslala e-pošto z opisom dogajanja v njej najbližji vasi s 1500 prebivalci. Takole je pisalo: "Draga Janja! Saj ne vem, ali te tole zares zanima, ampak meni se zdi neizmerno hecno. Tukaj so bile volitve. Nikogar na svetu sicer zares ne zanima, kdo bo zmagal na lokalnih volitvah v Severnem Cipru, ampak mene so vseeno navdušile, ker je to še vedno država, v kateri je politika pomembnejša od nogometa.

Anahronizem, ki me spominja na našo domovino tam nekje v osemdesetih letih. Tukaj so tudi vsi antirežimski revolucionarji. Posebnost je, da o tem razpravljajo samo moški. O tem so razpravljali moški, ki niso grškega rodu, ker ti nimajo volilne pravice (pa čeprav živijo tukaj), temveč lahko volijo v grškem Cipru. Čudno - a svet ima pač veliko čudnih volilnih zakonov. Zadnjič sta mi belgijska znanca pripovedovala, kako sta morala v neki majhni jordanski vasi župana prepričevati, naj jima napiše opravičilo, ker sta izostala od belgijskih volitev, saj je tam volilna udeležba obvezna. Tako imata sedaj v potnem listu zapisano neko zgodbo v arabščini, ki je v Belgiji seveda ni nihče razumel, pa je vseeno veljala kot opravičilo.

Tudi tukaj je volilna udeležba dolžnost in ne pravica. Mogoče zato tako politizirajo. Skratka, v moji vasi je bilo pet kandidatov. Med njimi celo ena ženska. Vsak večer so se moški zbrali v kafičih in rekli: 'Lets talk politics.' Potem pa drug drugega prepričevali, zakaj naj voli njihovega prijatelja. Saj se konec koncev med seboj vsi poznajo. Lobiranje v najčistejši obliki. Tako rekoč primarno lobiranje. Pijejo tisti svoj čaj in debatirajo, ali bi bilo mogoče boljše, da bi zmagal ta in ta, ki ni priseljenec iz Turčije, ali nemara priseljenec, ki ni prevelik fundamentalist. Tako je edino nočno življenje Severnega Cipra zadnje tedne pred volitvami zreducirano na politične debate. Potem se pa še čez dan obiskujejo, da bi obdelali večerne teme, po vasi pa vozijo kamioni, okrašeni z letaki, in navijajo muziko in parole. Petdeseta leta, ti rečem.

Ob petkih se v vasi oglasi kakšen vsedržavni politični veljak. Zadnji petek se je namalal celo Denktashev sin. Saj veš, Denktash - ciprski Tito. Mimogrede: jr. je poročen s hčerko lastnika severnociprskega Mercatorja in je minister za turizem. Jebi ga, paradržava. V dvorani mestne hiše - ja, no, pač največje hiše v vasi, so se zbrali prav vsi vaški moški. Najprej je Denktash jr. imel predavanje, potem so padala vprašanja. Med prisotnimi pa se je začela huda besedna vojna, ki je eskalirala v prerivanje. Ej, bilo je boljše kot pretep nogometnih navijačev. Vseh pet vaških policajev se je postavilo v pozor, ampak jeza se je medtem že pomirila. Jr. je spet začel nekaj nakladati, prisotnim so razdelili volilni material in čaj in vsi so šli lepo domov k ženam. Na dan volitev je vlada predpisala ukrep o prepovedi prodaje alkohola. Zihr je zihr. Hm, šele sedaj razumem, zakaj so volitve pri nas tako dolgočasne."