Propadli pohod na jug

'Obljubljene dežele', torej novonastale države nekdanje Jugoslavije, kažejo Sloveniji vedno bolj neprijazen obraz. Zadnji fiasko s poskusom nakupa Sunčanega Hvara, ki so ga za - po mnenju nekaterih - previsoko ceno želele kupiti Terme Čatež, kaže, da bodo naložbe na tem koncu sveta za Slovenijo vse težje dosegljive. Terme Čatež so nameravale v hrvaško turistično podjetje, ki je v dokaj slabem stanju, investirati med 50 in 70 milijonov evrov, Hrvati pa so po mnogih zapletih rekli: “Ne, hvala.” Zaplet je “kao” presekalo sodišče, ki je ugotovilo, da eden od investicijskih skladov še uveljavlja terjatve do podjetja Sunčani Hvar, v bistvu pa je bila to politična odločitev, da se iz škripcev reši hrvaška vladna koalicija. Treba je priznati, da je slovenska vladna koalicija pri prodaji slovenskih gospodarskih biserov veliko bolj enotna, saj je nista pretirano pretresla ne prodaja Nove Ljubljanske banke ne prerivanje Pivovarne Laško in Interbrewa okrog Pivovarne Union. Seveda pa neuspeh Term Čatež ni prvi propadli poskus kupovanja podjetij v sosednji Hrvaški.

S podobno dolgim nosom so lani hrvaško prestolnico zapustili predstavniki Zavarovalnice Triglav, ki so želeli za skoraj enkrat večjo vsoto kupiti hrvaško zavarovalnico Croatia Osiguranje. Petrol je izpadel že v prvem krogu izbiranja med ponudniki za nakup Ine. Seveda pa so razmere neugodne tudi drugje, ne samo na Hrvaškem. V Makedoniji je na primer propadel nakup časopisne hiše Nova Makedonija, ki jo je kupilo mariborsko podjetje Jug Storitve, pogodba pa je bila zaradi domnevnih nepravilnosti razveljavljena. V Bosni pa zaposleni v nekaterih podjetjih, ki jih je kupilo slovensko podjetje Citrus, od vlade zahtevajo prekinitev pogodbe, ker naj ne bi izpolnjeval obljub, med drugim obljubljenega izplačila nadomestila plač. Tudi Kmečka družba z vsemi svojimi naložbami v Bosni ne more biti zadovoljna. Pred kratkim je sicer kupila zavarovalnico Sarajevo Osiguranje, ki je bila tretja največja v nekdanji Jugoslaviji, toda naložba v časopisno hišo Oslobođenje se ni izkazala kot donosna. Morda je tudi to razlog, da je eden od najtesnejših sodelavcev šefa Kmečke družbe Gantarja, Matjaž Prinčič, pred kratkim družbo zapustil. Prinčič je sicer v Sloveniji bolj znan kot nekdanji direktor podjetja Snežnik (v času Janše), prek katerega naj bi država trgovala z orožjem. Še največji naložbeni raj pa se, kljub zakonski neurejenosti, našim podjetjem zdi Srbija. Malce zaletave odločitve seveda pozneje udarijo po glavi - NLB je na primer morala urejati svoja lastniška razmerja, potem ko se je po nakupu novosadske Komercijalne banke pokazalo, da so v ozadju te banke nejasne terjatve. Kljub temu, po podatkih GZS, slovensko gospodarstvo 70 odstotkov vseh svojih naložb usmerja v jugovzhodno Evropo.