Manipulator / Sodržnikova domačija

Janez Sodržnik, sicer član mestnega sveta in direktor Športne zveze Ljubljana, si je pred leti omislil novo domačijo na Brdu na Vrhovcih. Sicer še nedograjena hiša v sklopu še sedmih drugih kar luksuznih objektov, ki jih je gradil Imos, d. d., naj bi bila postavljena na zaščitenem območju zelenega pasu, in kot pravijo domačini, ki tam živijo že več let, je prav zaradi teh objektov moralo umreti več stoletnih dreves. "Čudno je to, da v zadnjih desetih letih nismo mogli narediti niti manjše potke, kaj šele teniška igrišča, ki jih je želel graditi eden izmed sosedov, pred dvema letoma pa so tam začeli rušiti travnik in naredili škarpo, kasneje pa so pričele rasti še hiše, zaradi katerih so posekali več starih dreves, predvsem orjaških hrastov," pravi eden izmed okoliških stanovalcev. Teorija zarote, ki jo ponujajo bolje obveščeni, pravi, da naj bi Sodržnik, ki je bil sredi devetdesetih tudi direktor mestne občine Ljubljana, zlobiral, da se je zaščitenemu območju, na katerem zdaj raste tudi Sodržnikova vila, spremenil status namembnosti zemljišča iz nezazidljivega v zazidljivo parcelo. Še več, Sodržnik naj bi imel tudi dobre povezave s podjetjem Imos, ki je bil tudi eden izmed graditeljev soseske Mostec; prav Sodržnik naj bi Imosu priskrbel večje število poslov, v zahvalo pa naj bi Imos vlagal tudi v šport, predvsem v košarko, s katero se je Sodržnik rekreativno in poslovno tudi ukvarjal.

Na mestni občini so nam povedali, da je bilo zemljišče, na katerem zdaj stoji sedem hiš, stavbno že od leta 1967 in po dolgoročnem planu občine namenjeno pretežno stanovanjski gradnji in spremljajočim dejavnostim, konkretna zemlja, na kateri stojijo hiše, pa je bila v prvotnem zazidalnem načrtu namenjena zelenim površinam in otroškemu igrišču. Res pa je tudi, da so leta 1996 na občini pripravili nove prostorske dokumente, ki jih je takrat sprejel mestni svet - Sodržnik je bil takrat direktor mestne uprave -, in sicer na podlagi posebne strokovne presoje, kot so nam zaupali na občini, tako da se je namembnost delno spremenila. "Osrednji del, kjer prevladujejo stari hrasti, je ostal še naprej namenjen zeleni površini - možne so ureditve prometnega zelenja in postavitev mikrourbane opreme (klopi in igrala) - na obrobju pa je nov dokument dopustil dopolnilno gradnjo stanovanjskih hiš, osrednja zelena površina pa je zavarovana kot naravna dediščina. Po naših neuradnih informacijah so posekali le eno drevo, ker je bilo dotrajano. K spremenjenemu prostorskemu izvedbenemu aktu je bilo leta 1996 pridobljeno tudi soglasje pristojne službe za varstvo naravne dediščine," so nam povedali na občini. Sosedje pravijo, da to nikakor ne drži, da so posekali le eno drevo, teh naj bi bilo najmanj sedem, kar pomeni, da je sečnjo dreves hote ali nehote odobrila prav pristojna služba za varstvo naravne dediščine.

Janez Sodržnik vse očitke, ki mu jih pripisujejo, odločno zavrača in pravi, da gre za čisto neumnost in da prostorske akte pripravljajo in spreminjajo urbanisti, da pa ve, da njegova hiša marsikoga moti. "To so mi podtikali že lani v času predvolilne kampanje, vendar me to ne moti. Sam tudi nisem nikdar trdil, da še vedno spim na jogiju iz študentskih let."

Očitno se Sodržnik v gradbenih zgodbah dobro znajde, in ne bi bilo čudno, če bi mu uspelo zgraditi v Ljubljani tudi kak stadion. Na zeleni travnati nogometni površini, kot je znano, drevesa ne smejo rasti.