Manipulator / Od 2 do 30 gledalcev

Od vseh art kinodovoran v Sloveniji trenutno z dobičkom posluje le izolski kino Odeon

Alma M. Sedlar
MLADINA, št. 7, 20. 2. 2004

Igor Škafar

Igor Škafar
© Artkino

Usoda celjskega art kina Metropol, prvega art kina v Sloveniji (ki so ga kot prvega tudi zaprli) odpira veliko vprašanj v zvezi z mrežo art kinov. Lani je Metropol pridelal 12 milijonov izgube, povprečno pa je imel le 400 obiskovalcev na mesec. Kako se torej financirajo art kino dvorane?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Alma M. Sedlar
MLADINA, št. 7, 20. 2. 2004

Igor Škafar

Igor Škafar
© Artkino

Usoda celjskega art kina Metropol, prvega art kina v Sloveniji (ki so ga kot prvega tudi zaprli) odpira veliko vprašanj v zvezi z mrežo art kinov. Lani je Metropol pridelal 12 milijonov izgube, povprečno pa je imel le 400 obiskovalcev na mesec. Kako se torej financirajo art kino dvorane?

Upravitelj kina Metropol, podjetje Energo Tuš v Celju, se je denimo na razpis evropske art Mreže Media Plusa prijavil, tik preden so kino zaprli. Ker bodo denar zelo verjetno dobili, se postavlja vprašanje, kam bo ob zaprtem art kinu šlo 6 evropskih milijonov, namenjenih za delovanje art kina - Tušu ali novemu upravitelju?

Tudi izolski kino Odeon se je prijavil na razpis Media Plus, čeprav je to edini slovenski art kino, ki deluje z dobičkom. Morda zato, ker v Izoli občasno vrtijo tudi bolj komercialne filme, jim to po besedah Branke Lipar prinaša dovolj denarja, da kino lahko preživi. Art filme si v povprečju ogleda od 700 do 800 obiskovalcev na mesec, od lanskega septembra pa jim je uspelo ustvariti 1 milijon dobička.

Ljubljanski Kino Dvor deluje pod okriljem Slovenske kinoteke. Kot je povedala Špela Šmid, upravnica Kina Dvor, so predvideni stroški za letošnje leto 61 milijonov tolarjev, saj Kino Dvor zagotavlja logistično podporo celoti art kino mreži Slovenije. Šmidova ocenjuje, da bodo 45,5 milijona tolarjev prihodkov dobili s prodanimi vstopnicami, okoli 9 milijonov pričakujejo od t. i. kulturnega tolarja, prijavili se bodo na razpis Evropa Cinemas, od katerega naj bi dobili še 3 milijone, dodatne 3 milijone pa naj bi dobili s prijavo na različne razpise za projekte in dodatni program, ki ga v kinu pripravljajo.

V Novem mestu je obisk art kino dvorane v KC Janeza Trdine bistveno manjši - "... čeprav cene vstopnic znižujemo na minimum. Ob četrtkih vrtimo tudi kratke filme, cene vstopnic ob predvajanju kinotečnih filmov znižamo na 500 tolarjev, pa si posamezni film vseeno ogledata najmanj 2 in največ 30 ljudi," pravi Janez Pezelj, direktor KC Janeza Trdine. Po njegovi oceni je art kino, ki je financiran iz mestnega proračuna, v lanskem letu "pridelal" približno 7 milijonov tolarjev izgube.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Robert Golob / »Naša vlada je bila na pravi strani zgodovine«

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nekdanjega slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba označil za verjetno najbolj sovražnega evropskega voditelja

Ustavno sodišče dopustilo referendum o interventnem zakonu 

Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma 

Dva leva

Vlado Miheljak: Pokol z motorno žago na Maistrovi

(Ministričin kolturni boj proti kulturi)