Priprave za stik z otrokom

N. N. je zaradi nevzdržnih razmer v družini že pri osemnajstih odšla od doma. "Kriv je bil moj oče, ki je ves čas grozil, da me bo ustrelil." Ko je rodila, je s svojo majhno plačo kot mati samohranilka vzdrževala otroka, dokler ni ostala brez stanovanja. Leta 1996 je otroka odpeljala k starim staršem. "Tedaj sem tudi podpisala dokumente za rejništvo pri mojih starših." Vendar se je pozneje otrok, ne da bi mati vedela, znašel pri drugih rejnikih. "Nadaljnje rejništvo so urejali z obrazložitvijo, da nimam znanega bivališča. V resnici pa so moji sorodniki ves čas vedeli, kje živim, in so socialnemu centru dajali lažne podatke."

Mati, ki si je med tem ustvarila družino in uredila bivalne razmere, se je odločila, da bo otroka vzela nazaj. Vendar ji je njen oče, ko se je enkrat oglasila pri starših, zabrusil, da nima več otroka. "Po pomoč sem šla celo na policijo."

Od leta 1997 je sodelavce socialnega centra uradno prosila, da ji omogočijo srečanje z otrokom in stik z rejniki. Vendar so ji pojasnili, da otrok odklanja srečanje z njo in da je treba počakati. "Razumela sem, da je otrok zbegan in da se je vključil v rejniško družino, zato nisem hotela delati zmede. Vendar na stik z otrokom čakam že šesto leto."

Socialni center Kranj je tudi prosila, da ji dajo fotografijo otroka ali njegovo risbo. "Vse, kar sem dobila, je bila slika za osebno izkaznico ..." Ob tem, da je postala drugič mati, in ob dejstvu, da je njen novi partner pripravljen posvojiti tudi njenega prvega otroka, je postala še odločnejša.

"Mislim, da je vzrok za slabo mnenje o meni pri otroku in odklanjanje srečanja posledica vpliva mojega očeta, s katerim se otrok dobiva vsak teden. O njegovih moralnih lastnostih govori dejstvo, da je ženo hudo pretepal ter da je morala tako moja mama na stara leta zapustiti domači kraj in se preseliti k meni. Zaradi svojih dejanj je moj oče tudi v kazenskem postopku." Socialni center Brežice je obvestila, da je proti temu, da se njen otrok dobiva s starim očetom, vendar je zaradi otrokovih želja niso uslišali. "Večkrat sem klicala rejnike, da mi omogočijo telefonski pogovor z otrokom. Vendar so tudi v poznih večernih urah odgovorili, da otrok ni dosegljiv. Da ga ni v hiši ipd. Dobila sem občutek, da rejniki tudi niso bili pripravljeni sodelovati na sestanku, na katerem naj bi se pomenili o mojem zbliževanju z otrokom."

Mati neuspešno trka na vest socialne službe in rejnikov, otrok med tem odrašča in povečuje se nevarnost, da bo za mater izgubljen. Direktor socialnega centra Kranj Marjan Podbevšek je na to dejal, da "ne gre za vprašanje, ali bomo prošnji po stikih ugodili ali ne, pač pa za dobro pripravo obeh, tako matere kot otroka na njuno srečanje. Tudi naš interes je, da bi do stikov prišlo. Vendar stika ne moreš odrediti, če otrok to odklanja, zato se trudimo, da bi ga pripravili, da bi stike sprejel." Koliko časa si bodo še vzeli za predpriprave, ni znano. A otrokova mati je dejala, da se je zadeva v zadnjih dneh, odkar so novinarji Mladine začeli spraševati o njenem primeru, premaknila dlje kot prej v šestih letih.