Manipulator / Kaos ali medalje

Po vstopu Slovenije v NATO se je pomen služb, ki skrbijo za promocijo in izobraževanje Slovenske vojske, povečal. Ena od njih je služba za publicistiko, ki deluje v okviru ministrstva za obrambo. Vendar stanje v službi kaže na resne probleme, ki jih sproža profesionalizacija Slovenske vojske. Intenzivnost dela upada, oprema je zastarela in vsako leto starejša, delo, ki ga opravljajo uslužbenci brez ustrezne strokovne izobrazbe, pa za drag denar prevzemajo zunanji podizvajalci.

Letos naj bi do konca leta izšla vsaj po en vojaškošolski zbornik in ena publikacija Vojaške zgodovine več kot lani, vendar pa podatki pri ostalih izdajah kažejo na upad. Tudi v uradnih poročilih se ne omenjajo strokovne publikacije (priročniki, navodila, tehnična navodila itd.), ki jih je bilo v prejšnjih obdobjih, pred letom 2000, pripravljenih veliko. Po podatkih službe za publicistiko je leta 2001 TV Studio izdelal skupaj 34 televizijskih in dokumentarnih oddaj, leta 2002 pa le 13 filmov in nekaj krajših poročil, leta 2003 devet oddaj, filmov in spominskih videokaset. Studio naj bi bil slabo opremljen za delo, oddaje pa še vedno snemajo na povsem zastarele VHS-kasete. Celo tisti, ki na področju založništva pod vodstvom Alojza Husarja opravljajo strokovna dela, npr. nalogo grafične podpore, nimajo posebne strokovne izobrazbe. Kljub temu pa Služba za publicistiko izvaja tudi nekakšno "izobraževanje za funkcionalno pismenost delavcev ministrstva".

Ker se služba preprosto ni sposobna odzvati novim potrebam Slovenske vojske, ki sta jih s seboj prinesla hitra profesionalizacija in vstop v NATO, je za izvajanje "propagandnih" aktivnosti elegantno izbran zunanji izvajalec, čeprav bi jih lahko menda izvajali sami. Pa je to res tako?

Da stanje v službi ni idealno, dokazuje dopis vodje službe Mirjane Kovačič, ki je že lani opozorila in pozvala svoje podrejene na "dosledno spoštovanje vertikalne subordinacije dela v službi" in zapisala, da se "kljub ustnim opominom" v službi še naprej vrstijo kršitve. Te bi, razen omenjenega "nespoštovanja vertikalne subordinacije dela v službi", bile: "zamujanje na delo ali predčasni odhodi z dela", "neupravičena odsotnost z dela v času obvezne prisotnosti", "uživanje alkohola med delom", "zamujanje dogovorjenih rokov" ali celo "neizpolnjevanje nalog ter nedostojno, žaljivo ali drugače neprimerno obnašanje do sodelavcev". Vodja službe za publicistiko je hkrati svoje sodelavce opozorila, da bo v primeru nadaljevanja kršitev prisiljena "brez ponovnega opozorila ukrepati skladno s svojimi pristojnostmi". Vsi delavci so morali podpisati, da so seznanjeni s tem dopisom.

Zanimivo je, da so nekateri delavci, ki so opozorilo šefinje Mirjane Kovačič vzeli resno in so odkrito spregovorili o težavah z alkoholom pri kolegih, nenadoma postali žrtve, kot pravijo sami, "šikaniranj" s strani njim nadrejene v obliki obveznega javljanja nadrejenim vsakih 15 minut in pogovorom z vojaškimi "kriminalisti".

Mirjana Kovačič pa je le nekaj mesecev pozneje za svoje delo dobila nagrado. Maja leta 2004 je namreč minister za obrambo dr. Anton Grizold odredil, da se ji v skladu z odredbami pravilnika o priznanjih ministrstva za obrambo podeli - srebrna medalja Slovenske vojske.