Manipulator / Šentvid proti Postojni

V zadnjem času smo lahko spremljali dve sojenji, ki sta bili povezani s krajami orožja iz slovenskih vojašnic. Del orožja izhaja iz kraje v postojnski vojašnici, del pa iz vojašnice v Šentvidu. Roparjev postojnske vojašnice do danes niso našli in vse kaže, da so bili v postojnsko zgodbo vpleteni tudi politični interesi. Policija pa je le požela nekaj aplavza, saj naj bi odkrili, kdo je hranil 10 od več kot 100 ukradenih pušk. Za to naj bi poskrbela Matjaž Anton Žnidar in njegov mlajši brat Aleksander Sašo Žnidar. Čeprav je bil menda del orožja že izkopan, ko so Matjaža aretirali, pa je še vedno nepojasnjeno, kako so mu lahko specialci tako hitro postavili zasedo. Za akcijo naj bi se policija odločila, ko je neki tajni sodelavec videl Matjaža, da se na skuterju pelje proti gozdu v Vodicah. Še bolj nenavadno pa je, da niso našli Matjaževih prstnih odtisov niti na lopati niti na rokavicah. Kakorkoli že, Matjaž je obsojen na dve leti in pol zapora, njegov brat Aleksander pa na dve leti zapora, zaradi hranjenja orožja.

Čisto drugačne kazni pa so za isto kaznivo dejanje dobili fantje, ki so hranili orožje, ki je bilo ukradeno v šentviški vojašnici. Trije prijatelji so namreč roparju pomagali skrivati sedem pušk in nekaj nabojev. Bojanu Majstoroviču in Željku Balentu so izrekli po deset mesecev zapora, a le z dveletno poskusno dobo, Blažu Krošlju pa leto dni zapora s triletno poskusno dobo. Torej v šentviškem primeru so obsojeni dobili pogojne kazni, v postojnskem pa dve leti zapora. Čeprav noben proces ni povsem enak in potemtakem tudi kazni ne morejo biti enake, pa je vendarle čudno, da za skoraj enak prekršek obsojeni dobijo tako različne kazni. Ker so sodniki neodvisni pri svojem delu, smo lahko na sodišču dobili samo Splošna pravila za odmero kazni, ki v svojem 41. členu pravijo: "Pri tem upošteva sodišče vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja (olajševalne in obteževalne okoliščine), zlasti pa: stopnjo storilčeve kazenske odgovornosti, nagibe, iz katerih je dejanje storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, prejšnje življenje storilca, njegove osebne in premoženjske razmere, njegovo obnašanje po storjenem dejanju, zlasti ali je poravnal škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, in druge okoliščine, ki se nanašajo na storilčevo osebnost." Ob izrekanju kazni pa upamo, da so naši sodniki in policaji res neodvisni ter da jih taki ali drugačni politični pritiski ne motijo pri njihovem delu.