Manipulator / Privatizacije vodovodov

Ob napovedani dražbi za nakup polnilnice karavanške vode Julijana so se kot možni kupci omenjale tudi nekatere prehrambene multinacionalke. Nekateri zagovorniki teorij zarot so v morebitni prodaji slovenske vode tujcem videli začetek privatizacije slovenskih voda, sploh potem, ko je država zahtevala popis vseh slovenskih vodnih virov. Na Agenciji za okolje (AO) so nam pojasnili, da zakon o vodah določa, da je za proizvodnjo pijač (stekleničenje vode, sokovi, pivo in drugo) treba pridobiti koncesijo Vlade RS, ki izda odločbo o izboru koncesionarja za določen čas in načeloma na podlagi javnega razpisa.

Kljub temu da je Julijana že nekaj časa na tržišču, pa po podatkih AO njeno izkoriščanje še ni koncesijsko urejeno. Vladi RS je bila sicer dana prošnja za podelitev koncesije. Koncesionarji pa plačujejo koncesijo, ki je sorazmerna količini odvzete podzemne vode, ki gre v promet.

Lastniki Julijane so objavili, da so sklenili velik posel prodaje karavanške vode v Rusijo prek uzbeških posrednikov. Prodaja ustekleničene vode je globalno gledano velik posel. Posel tisočletja pa naj bi bile privatizacije vodovodov, kar se dogaja v tranzicijskih državah. Svoje vodovode so recimo prodali že Bukarešta, Sofija, Budimpešta, Szeged ...Vodne multinacionalke, kot so SUEZ, Vivendi, Thames Water, SAUR, United Utilities ter Bechtel, pa sedaj ciljajo na Srbijo in Črno goro, še posebej na beograjski vodovod. Scenarij je povsod približno enak. Vodovodi sicer niso kdove kako profitne organizacije, s privatizacijo pa se zgodi, da se cena vode za kubični meter postopoma zvišuje. V večini omenjenih milijonskih mest in prestolnic je cena vode zrasla za desetkrat in znaša približno tri evre za kubični meter. Privatizacija vode in posledično visoke cene vode so v nekaterih državah povzročile socialne nemire in recimo Bolivija, Kanada ter Južnoafriška republika so zaradi tega že razdrle koncesijske pogodbe. V zahodnoevropskih državah pa je odnos do privatizacije vodovodov bolj restriktiven. Francija dovoli privatizacijo le domačim koncesionarjem, v Nemčiji so vodovodi v javni lasti, država pa ne preprečuje, da nemška podjetja ne bi sklepala vodovodnih poslov v tujini. V Sloveniji se za zdaj glede privatizacije vodovodnih omrežij še niso pojavili tuji interesenti. Glede možne oddaje vodovoda v najem zasebnemu podjetju v Sloveniji pa na AO pravijo, da mora v primerih oskrbe prebivalstva s pitno vodo lokalna skupnost zagotoviti obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo in dejavnost oskrbe prebivalstva s pitno vodo lahko izvaja le institucija, ki jo je pristojna lokalna skupnost ustanovila z odlokom. Občina pa ima več možnosti, lahko ustanovi javno podjetje ali javni gospodarski zavod ali pa podeli koncesijo.