Polemično obeležje

Ljubljanski hostel Celica je dobil na dan upora proti okupatorju novo spominsko obeležje, posvečeno talcem, ki so jih med vojno ubili Italijani. Priprava obeležja, ki je le del muzejske ureditve Celice, je bila sicer zelo polemična, saj dolgo časa sploh ni bilo jasno, komu naj bo obeležje posvečeno, kje naj stoji in kakšno naj bo.

Prvi je predlog obeležja na povabilo enega od arhitektov Celice, Janka Rožiča, pripravil arhitekt Grega Košak. Želel je, da obeležje, na katerem bi vsakega talca predstavljala majhna žarnica, stoji tik ob vhodu v Celico. "To je hierarhično pomembno zlasti zato, ker je celoten objekt maksimalno nabit z likovnostjo in simboliko in bi ga druga lokacija degradirala na le eno izmed mnogih (umetniških) sporočil," je Košak zapisal oktobra 2003, dodal pa, da je njegova ideja naletela na odpor, saj mu je arhitekt Rožič sporočil, da se zdi njegov predlog upravljavcu objekta, Zavodu Šouhostel, preveč morbiden. Rožič je medtem predlagal, da bi bilo dobro, če bi obeležje postavili na drugi lokaciji v hiši, da bi o njegovi primernosti odločali v Celici dotlej sodelujoči umetniki, pa tudi, da bi obeležje morda združili kar s spominom na JBTZ. Rožič je pripravil tudi svoj predlog obeležja.

Kot kaže, pa so polemiko nazadnje rešili v kabinetu županje Danice Simšič. Pomočnica vodje županjinega kabineta Vida Stanovnik je junija lani Košaku sporočila, da županja ni podprla niti Košakovega niti Rožičevega predloga, ker sta oba predvidela postavitev ob vhodu. Zaželela si je tudi, da bi bilo obeležje oblikovano v obliki plošče, na kateri bi bil preprost napis s poudarjenim pomenom NOB. In to se je tudi zgodilo.

Zanimivo pa je, da nam je Stanovnikova, ko smo na Mestni občini Ljubljana povprašali, zakaj je o obeležju odločala županja, povedala, da je o tem v bistvu odločala komisija, v kateri so bili poleg nje (namreč Stanovnikove) še predstavniki ŠOU v Ljubljani, Hostla Celica, ZZB NOV in nekdanjih zapornikov. Komisija je predlagala, naj obeležje ne stoji ob vhodu, "temveč ob vstopu k temnicam. O tem je seznanila županjo. Člani komisije so poudarili, da sta koncepta obeh arhitektov (tudi po oceni ge. županje) ustrezna, vendar je rešitev Janka Rožiča kot avtorja celotne prenove objekta bolj konceptualno povezana v celotno arhitekturo ... Županja se je s predlogom komisije strinjala. Vse odločitve je komisija sprejela soglasno". Obeležje je tako oblikoval Rožič, napis pa je sooblikovala komisija.

Košak danes pravi, da svojega predloga ni želel nikomur vsiljevati. Nedopustno pa se mu zdi, da stoji obeležje za zaprtimi vrati ob prehodu v spodnjo etažo. Prepričan je, da ga bodo obiskovalci opazili le po naključju.